Lani so ekstremni vremenski pojavi najbolj prizadeli Srbijo, Afganistan in BiH
Svet
03. 12. 2015, 15.33
, posodobljeno: 02. 11. 2017, 00.44
Lani so ekstremni vremenski pojavi najbolj prizadeli Srbijo, Afganistan in BiH; sledijo jim Filipini, Pakistan in Bolgarija. Srbija in BiH sta bili prizadeti v poplavah, povezanih z rekordnim deževjem. V Srbiji je povzročena škoda znašala dve milijardi dolarjev, v BiH pa je moralo z domov približno 90.000 ljudi.
Krupanj v Srbiji po lanskih poplavah. Foto: Wikipedia
PARIZ
> Sicer pa so Honduras, Mjanmar in Haiti države, ki so jih v zadnjih 20 letih najbolj prizadeli ekstremni vremenski pojavi, ki se bodo še okrepili ob sedanjem segrevanju planeta, kaže poročilo okoljskih strokovnjakov, ki so ga danes objavili ob robu podnebne konference v Parizu.
Približno 15.000 ekstremnih vremenskih pojavov, kot so neurja, poplave, zemeljski plazovi in suše, predvsem pa orkani, je med letoma 1995 in 2014 zahtevalo 525.000 življenj, nastala škoda pa je znašala več kot 2970 milijard ameriških dolarjev.
Med desetimi najbolj prizadetimi državami jih je devet v razvoju z najnižjimi dohodki, izpostavlja v letnem poročilu nevladna skupina Germanwatch s sedežem v Bonnu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Omenjenim trem državam sledijo Filipini, Nikaragva, Bangladeš, Vietnam, Pakistan, Tajska in Gvatemala.
Ta razporeditev je narejena na podlagi pokazateljev podnebnih tveganj, to je “ravni izpostavljenosti in ranljivosti do ekstremnih vremenskih pojavov”, ki upoštevajo število žrtev v odnosu do števila prebivalcev, izgube skupnih prihodkov ter število ekstremnih vremenskih pojavov.
Haiti, Honduras in Mjanmar najbolj na udaru
Haiti, Honduras in Mjanmar so v zadnjih 20 letih prizadeli izredno uničujoči dogodki, kot sta orkana Sandy in Mitch, predvsem prvi dve državi. Mjanmar je najbolj razdejal ciklon Nargis leta 2008, ko je umrlo 140.000 ljudi in uničilo domove približno 2,4 milijona ljudi. Filipine je v tem obdobju prizadelo 337 ekstremnih vremenskih pojavov.
Okoljski strokovnjaki so izpostavili, da so v poročilu o indeksu globalnih podnebnih tveganj upoštevali le neposredne posledice ekstremnih vremenskih pojavov, medtem ko so lahko posredne posledice, kot so suša in lakota zaradi vročinskega vala, še bolj uničujoče. Gre torej samo za košček v sestavljanki in ne celovit indeks ranljivosti zaradi podnebnih sprememb.
Poročilo kot opozorilo
Tako na primer niso upoštevali dvigovanje gladine morja, topljenje ledenikov ter toplejša in zakisana morja.
Poročilo morajo države razumeti kot opozorilo, da morajo biti pripravljene na pogostejše in/ali hujše dogodke v prihodnosti, so izpostavili v poročilu.
Udeležence podnebne konference v Parizu so pozvali k dosegi dogovora, da bi preprečili podnebne katastrofe. Izpostavili so, da se morajo dogovoriti o “daljnosežnem in trajnem podnebnem režimu, ki bo zaščitil prizadeto prebivalstvo”.
STA