Kvote beguncev so postale sprejemljive

Evropska komisija naj bi danes predstavila drugi migracijski sveženj, ki vključuje tudi predlog za razporeditev 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske po članicah EU. Slovenija naj bi sprejela 1126 beguncev. Naša država se ob tem pospešeno pripravlja tudi na preusmeritev migracijske poti proti naši južni meji. Koliko ljudi utegne priti po tej poti, ostaja neznanka.

BRUSELJ, LJUBLJANA > Novo shemo porazdelitve beguncev bo danes Evropskemu parlamentu predstavil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Slovenija naj bi po novem bruseljskem načrtu sprejela še 651 oseb, 495 pa jih je bilo predvidenih že v majskem predlogu kvot.

Kvote: kako jih vsiliti beguncem?

Maja je predlog kvotnega sistema povzročil veliko upiranja, tako se predlogi Evropske komisije takrat niso uresničili. Realnost je zdaj drugačna: množično prihajanje beguncev je v večini držav članic omehčalo stališča. Tudi za Slovenijo je zunanji minister Karl Erjavec prejšnji teden ocenil, da sprejem 2000 ljudi ne bi smel niti težava.

Obveznim kvotam sta naklonjeni Francija in Nemčija. Včeraj se je zanje zavzela tudi Švedska, ki sodi na seznam zaželenih destinacij migrantov. Proti obveznim kvotam pa so članice višegrajske skupine: Češka, Slovaška, Poljska in Madžarska. Komisija naj bi v novem predlogu obveznih kvot predvidela, da bi članica za vsako osebo, sprejeto v okviru te sheme, prejela 6000 evrov. Članice, ki ne bi želele sprejeti beguncev, bi morale v zameno prispevati denar.

Kvotni sistem, ki se bo, kot kaže, uveljavil, pa odpira tudi praktično vprašanje, kako begunce prisiliti, da bodo šli v državo, ki jim bo določena.

Kot je znano, je cilj migrantov Nemčija ali pa katera od severnih ali zahodnih držav, kjer imajo migranti že sorodnike in kjer pričakujejo lažjo integracijo v družbo in normalizacijo svojega življenja. Kaos, ki smo mu bili priča na Madžarskem, je bil tudi posledica evropske azilne zakonodaje, ki v dublinski uredbi določa, da je treba prošnjo za azil obravnavati v državi, kjer je oseba vstopila v EU. Ker se je pokazalo, da sistem dublinske uredbe ne deluje, je na ravni EU zdaj mogoče pričakovati premislek tudi o tem.

Slovenija mora več narediti za varnost

Slovenija mora poleg spremljanja dogajanja na širši evropski ravni voditi tudi priprave na morebitni prihod migrantov na svoje južne meje. Včeraj popoldne se je prvič sestala usklajevalna skupina, v katero je vlada povabila tudi nevladne in humanitarne organizacije.

V državnem zboru se je za zaprtimi vrati sešla še komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je obravnavala varnostne vidike begunske krize za Slovenijo. Ta kriza ne bo kratkotrajna, trajala bo dolgo, celo več let, saj ni mogoče pričakovati hitre politične stabilizacije na območjih, s katerih bežijo migranti, je po seji ocenil predsednik komisije Branko Grims. Slovenija se mora na to pripraviti s spremembo svojih politik in z usmerjanjem več sredstev v zagotavljanje varnosti. Na vprašanje, kakšne spremembe predlaga komisija, Grims ni odgovoril, napovedal pa je, da bodo varnostne vidike obravnavali še na seji državnega zbora.

Po Grimsovih besedah ima Slovenija v tem trenutku izjemno srečo, da jo je migrantski val zaobšel, a če pride do zaprtja mej, kot sta napovedali Madžarska in Avstrija, “potem se bo Slovenija znašla na vrhu neke vrste balkanskega klina, potem bodo ljudje, ki želijo naprej in ne želijo ostati v Sloveniji, ostali tu in bomo lahko soočeni z različnimi težavami mnogo hitreje, kot mislimo.”

JANA KREBELJ

---