Kot dijak je prepričal ministra

Priletna gospa, sicer ne še upokojenka, ga je, ko je z najožjimi sodelavci korakal do ene od institucij grške države, objela in mu kar sredi ulice, ob navzočnosti televizijskih kamer, zaželela uspeh pri vodenju države. Ta dogodek še najbolj pristno razkriva, kakšno upanje predstavlja Aleksis Cipras (v grški transkripciji Alexis Tzipras) za ponižane in človeškega dostojanstva oropane grške sloje.

Aleksis Cipras je velik up evropske levice.
Aleksis Cipras je velik up evropske levice. 

ATENE > 40-letni gradbeni projektant, voditelj stranke Siriza, je po bleščeči, a pričakovani volilni zmagi, z velikimi koraki zamajal tradicionalne centre politične moči.

S sošolci je zasedel srednjo šolo

Cipras ni novinec na velikem političnem parketu, saj ga je širna Evropa spoznala pred enim letom, ko je kot kandidat Evropske levice kandidiral za predsednika evropske komisije. Do tega imenovanja je prišel, ker je v ideološko zadrti in anemični politični skupini prinesel nov veter. Z nekonvencionalnim nastopom je navdušil evropske levičarje, tudi slovenske na obisku v Ljubljani, tako kot je bil uspešen pri prepričevanju tistih svojih rojakov, ki so v šestletni krizi ostali brez službe, prihrankov, stanovanja, zdravstvenega zavarovanja in predvsem sanj o boljšem življenju. Prav takšnih, ki so ga vodile, da je po nekaj letih delo v projektnem biroju zamenjal za profesionalno politično kariero.

Cipras je liderstvo in entropijo za popravo krivic izkazal že v najstniških letih. Že leta 1991 je s sošolci zavzel svojo srednjo šolo, ker se niso strinjali s šolsko reformo desničarske vlade. Najstniki so v šoli spali, stražili, jedli. Cipras, ki se je pred mediji najbolje znašel, pravijo njegovi tedanji “soborci”, pa se je pogajal z osovraženim ministrom.

Ta prvi politični boj ga je zaznamoval na njegovi življenjski poti, tudi zato, ker je prav tam spoznal svojo bodočo ženo Peristero Baziano, s katero ima dva sina. Mlajšega je v spomin na svojega revolucionarnega idola Che Guevaro poimenoval Ernesto.

Aretacija pred vrhom G8 v Genovi

Sledilo je delovanje v podmladku komunistične stranke in v študentskih svetih, dokler ni pristal v Synaspismosu, ki je do združitve bila najmočnejša stranka v koaliciji Siriza. V pisani druščini zelenih, anarhistov, stalinistov in vseh vrst marksistov je bil med bolj umirjenimi, predvsem pa je znal preseči ideološke zamere.

Čeprav je dejavno sodeloval na vseh večjih protestih proti globalnemu neoliberalizmu v začetku tega stoletja, na razvpito srečanje voditeljev G8 v Genovi ni prišel, saj mu je italijanska policija ob pristanku v Anconi skupaj z nekaj stotimi grškimi protestniki odvzela prostost.

Da koalicija skrajnih levičarjev lahko doseže rezultate, je sam dokazal leta 2006, ko je na volitvah za atenskega župana osvojil presenetljivo tretje mesto. “Brez kravate, z motorjem je odšel v atenska predmestja in se na ulicah pogovarjal z mladimi in starimi. Vzljubili so ga, ker je spominjal na stare čase, ko so ljudje politike še klicali z imenom,” dodajajo njegovi tedanji privrženci.

Izziv, kako predrugačiti družbo in državo, ki so jo vklenile in ugrabile elite v navezi z mednarodno finančno oligarhijo, je postal preveč mamljiv.

Novi grški premier Aleksis Cipras je vsega dva dni po nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah, na katerih je slavila leva Siriza, že predstavil svojo vladno ekipo. Ključna položaja v njej je zaupal dvema glasnima kritikoma varčevalne politike, ekonomistoma Janisu Dragasakisu, ki bo finančni minister, in Janisu Varufakisu, ki bo kot namestnik premierja sodeloval na pogajanjih s posojilodajalci, od katerih si Grčija obeta vsaj delen odpis dolgov. Oba ekonomista se glasno zavzemata za takojšen konec varčevalne politike. Vodja desnih Neodvisnih Grkov, koalicijskih partnerjev Sirize, Panos Kamenos bo v novi vladi prevzel obrambni resor. Zunanje ministrstvo bo vodil profesor politologije na univerzi v Pireju Nikos Kocjas, kar naj bi bil znak, da namerava Cipras v zunanji politiki ubrati mirne tone.

Cipras: protesti so upravičeni

Dve leti kasneje je postal predsednik Sirize, še leto pozneje pa je bil prvič izvoljen v parlament. Tam so do izraza prišle njegove govorniške sposobnosti, šarmantnost in dostopnost, pravo nasprotje politikov tradicionalnih strank. Še vedno je obiskoval nogometne tekme svojega Panathinaikosa in na trgih prepričeval aktiviste. Bil je med tistimi, ki je posredno spodbujal nasilne protivarčevalne proteste, češ da imajo ljudje pravico protestirati, če jih ukrepi prizadenejo.

A vse bolj, ko je postajala oblast dosegljiva, bolj je Cipras postajal spravljiv in previden. Izstop iz območja evra, izstop iz Nata in ukinitev kapitalizma niso bili več na dnevnem redu. Izzivanja tradicionalistov, kot je bilo tisto, ko je na protokolarni sprejem prišel v spremstvu mlade afriške emigrantke, ni bilo več. A je vseeno že prvi dan po volitvah pokazal kljubovalnost.

Prvi obisk je namreč namenil spominskemu centru Kaisarani na obrobju Aten, kjer so nemški okupatorji pobili 200 političnih nasprotnikov. Med vsemi spomeniki ima prav ta največji simbolni pomen zoper nemško tiranijo ter za svobodo in dostojanstvo. Tega nemški partnerji ne bodo kar tako spregledali.

Grki in tudi partnerji v Evropi ne vedo, kako dober pogajalec je. A vseeno njegov položaj grškega predsednika proti evropskim institucijam in mednarodni finančni kliki le ni tako šibak, kot je bil na primer leta 1991, ko se je pogajal v imenu dijakov. Takrat je minister (in z njim vlada) moral popustiti.

DENIS SABADIN


Najbolj brano