• Predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont (desno) je 
včeraj pozval k mednarodnemu posredovanju v krizi.
    Predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont (desno) je včeraj pozval k mednarodnemu posredovanju v krizi.
    Foto: Ansa

Katalonci prosijo za mednarodno posredovanje

torek, 3. oktober 2017, 06:00

Nasilje nikdar ne sme biti sredstvo v politiki, so se na nedeljsko nasilje španske policije nad Katalonci na voliščih odzvali na Evropski komisiji in pozvali k dialogu. A hkrati so Katalonce znova razočarali z izjavo, da je nedeljski referendum po španski ustavi nezakonit in da je to notranja zadeva Španije, ki jo je treba reševati v skladu s špansko ustavo. Katalonska vlada pa hoče mednarodno posredovanje v reševanju spora z Madridom.

BARCELONA > Po podatkih katalonske vlade v Barceloni se je glasovanja, ki ga je spremljalo nasilje španske policije in civilne garde, udeležilo 2,26 milijona volilcev, kar je 42 odstotkov volilnih upravičencev. Za odcepitev od Španije je na referendumu glasovalo 90 odstotkov volilcev, proti pa 6,8 odstotka volilcev. Glasovati je želelo še vsaj 700.000 ljudi, a niso mogli, na pomisleke o nizki volilni udeležbi odgovarja katalonska vlada. In še sramotna bilanca policijskega pretepanja volilcev in streljanja z gumijastimi naboji: 893 ranjenih, od tega so štirje ljudje še v bolnišnici.

“Prebivalci so pridobili pravico do neodvisne države, ki bo republika,” je navdušenim Kataloncem ob razglasitvi rezultatov zvečer zatrdil voditelj katalonske vlade Carles Puigdemont. O morebitni razglasitvi neodvisnosti pa bo v nekaj dneh odločil katalonski regionalni parlament.

Slovenija še ne razmišlja, ali bi priznala Katalonijo

Premier Miro Cerar je včeraj pozval k mirni rešitvi: “Predvsem je treba imeti pred očmi to, da taki dogodki ne smejo porušiti naše enotnosti v celi Evropi.” Tudi zunanji minister Karl Erjavec upa, da se bo kriza v Španiji zdaj začela razpletati. Je pa Erjavec opozoril, da slika ni črno-bela: po eni strani je bil referendum nelegalen in ni bil v skladu s špansko ustavo, po drugi strani pa je bilo povsem nepotrebno, da je španska vlada poslala policijske sile. Pričakuje, da bo Madrid “poslušal in uslišal želje katalonskega naroda, ki gredo predvsem v smeri, da bi imeli neko večjo stopnjo avtonomije”. Bil pa je precej zadržan v komentarju rezultatov referenduma o neodvisnosti. Nizko udeležbo si je po njegovi oceni mogoče razlagati zaradi posega policije in strahu volilcev, po drugi strani pa si morda nekateri vseeno ne želijo samostojnosti. Slovenija še ne razmišlja o tem, ali bi priznala Katalonijo, sta še povedala Cerar in Erjavec.

Puigdemont je včeraj pozval k mednarodnemu posredovanju v krizi, v kateri si nasproti stojita njegova separatistična vlada in osrednja španska vlada. “Nujno mora biti prisotna tretja stran, ki mora biti mednarodna, da bi dosegli učinkovitost,” je dejal.

Za zdaj pa ni znakov, da bi ta mediator bila EU, ugotavlja Puigdemont. V Bruslju včeraj niso odgovorili na številna vprašanja novinarjev, zakaj Evropska komisija jasno in izrecno ne obsodi nasilja španskih policistov nad Katalonci. Katalonska vlada poziva EU, naj proti Madridu sproži postopek zaradi kršenja temeljnih pravic. Zaradi policijskega nasilja pa preiskavo zahtevajo tudi Združeni narodi.

“Poti nazaj ni več. Preveč smo žalostni, zadeli so nas v srce. Španiji ne moremo več zaupati,” je bila včeraj, dan po referendumu, ki ga je spremljalo brutalno nasilje španske policije, razočarana Aurora Calvet, Katalonka, ki z družino živi na Svinem pri Kobaridu. Razmere v domači Kataloniji spremlja zelo od blizu, med drugim za katalonsko vlado spremlja slovenske odzive na referendumske aktivnosti. Razžalostilo jo je včerajšnje stališče Evropske komisije, ki je dogajanje označila za notranje zadeve Španije. “EU temelji na spoštovanju človekovih pravic. Sedmi člen evropske pogodbe govori prav o tem, da jih nobena država članica ne sme kršiti. Kaj pa je bilo grozljivo ravnanje španske policije z ljudmi, ki so mirno stali na voliščih, če ne očitno teptanje človekovih pravic!” je ogorčena. “Nasilje policije je res pripeljalo do tega, da smo Katalonci še veliko bolj enotni, kot smo bili še pred nekaj meseci. A namesto da bi bil po preštetju glasov to najsrečnejši dan v mojem življenju, sem žalostna zaradi nasilja na ljudmi in me zelo skrbi, kaj bo,” je včeraj povedala Aurora Calvet.

Katalonska regionalna vlada je medtem pozvala Madrid in premierja Mariana Rajoya, naj umakne svoje policijske enote, ker so nasilno obračunavale z volilci. “Rajoy je odgovoren za več kot 800 ranjenih,” je bil oster vodja delegacije katalonske regionalne vlade v Srednji Evropi Adam Casals. “Zgodovina pa bo sodila tiste, ki so gledali stran,” je dodal.

Španski premier Mariano Rajoy pa vztraja, da “v Kataloniji v nedeljo ni bilo nobenega referenduma” oziroma da so ga preprečili in ubranili pravno državo. Krivdo za nasilje policistov pa je pripisal katalonski vladi, ki je kršila zakonodajo. Španska vlada vztraja, da bo naredila vse, kar omogoča zakon, da bo preprečila katalonski vladi razglasitev neodvisnosti pokrajine.

Zaradi hudih kršitev pravic in svoboščin je 44 katalonskih organizacij, med njimi dva glavna sindikata, za danes napovedalo splošno stavko.

KATJA GLEŠČIČ, STA


Povej naprej: