Karamarko odstopil s položaja predsednika HDZ

Tomislav Karamarko je danes pričakovano odstopil s položaja predsednika največje hrvaške politične stranke HDZ, potem ko je prejšnji teden odstopil s položaja prvega podpredsednika vlade. Kot enega od razlogov je navedel svojo odgovornost, ker ni uspel oblikovati nove parlamentarne večine po razrešitvi premierja Tihomirja Oreškovića in vlade.

ZAGREB > Tomislav Karamarko je bil četrti predsednik v zgodovini HDZ in prvi, ki je odstopil s tega položaja.

Spomnil je, da se je že trikrat umaknil v zadnjega pol leta. Prvič pri oblikovanju vlade po lanskih parlamentarnih volitvah, ko ni vztrajal pri premierskem položaju, drugič pa prejšnji teden, ko je odstopil s položaja prvega podpredsednika vlade.

Ni mu uspelo oblikovati nove parlamentarne večine

Dejal je, da je bilo več razlogov za njegovo današnjo odločitev, ki je bila že nekaj dni “v zraku”. Poudaril je, da mu ni uspelo oblikovati nove parlamentarne večine, ki jo je obljubil, potem ko so sprožili postopek za glasovanje o nezaupnici Tihomirju Oreškoviću.

“Odstopam s položaja predsednika HDZ. Menim, da sem odgovorna oseba ter da mora HDZ iti naprej in zmagovati. Menim, da sem odprl prostor za novi impulz. Po svojem odstopu pričakujem, da bo HDZ hitro prišla do novih rešitev,” je povedal Karamarko na novinarski konferenci na sedežu stranke.

Povedal je, da je bila vlada disfunkcionalna ter da je najbolj zameril neupoštevanje HDZ pri odločanju. Dodal je, da ni mogel dovoliti, da bi bila stranka “ponižana” ter da je nezaupnico premierju sprožil zaradi dostojanstva HDZ in svojega osebnega dostojanstva.

Odločitev komisije “absurdna”, zadoščenje bo iskal na sodišču

Znova je ocenil, da je bila odločitev komisije za ugotavljanje navzkrižja interesov “absurdna” ter da je njegova soproga začela poslovati z glavnim svetovalcem madžarskega Mola na Hrvaškem, še preden je bil izvoljen za predsednika HDZ leta 2012, pogodbo pa sta prekinila v času pogajanj o sestavi vlade po parlamentarnih volitvah novembra lani. Potrdil je, da bo zadoščenje poiskal na upravnem sodišču.

S Karamarkovimi potezami, ki so povzročile krizo vlade in HDZ, niso bili zadovoljni niti njegovi najbližji sodelavci v stranki in v zadnjih tednih je bilo slišati vse več pozivov, naj odstopi s predsedniškega položaja.

Danes seja predsedstva HDZ

Karamarko je na aprilskih volitvah kot edini kandidat dobil več kot 90.000 glasov članov HDZ, ki jih je skupno več kot 200.000.

Karamarkovi novinarski konferenci bo danes na sedežu HDZ v Zagrebu sledila seja predsedstva stranke, na kateri je pričakovati pomembne odločitve za prihodnost stranke, posebej v luči predčasnih parlamentarnih volitev, ki bodo predvidoma v prvi polovici septembra.

Po odstopu Karamarka bo vodenje stranke verjetno začasno prevzel namestnik predsednika HDZ Milijan Brkić, ki je do pred kratkim veljal za tesnega Karamarkovega sodelavca.

Naslednik Karamarka še ni znan

Kdo bo nasledil Karamarka na položaju vodje HDZ, še ni znano. Evropski poslanec Andrej Plenković je v ponedeljek napovedal, da bo kandidiral za predsednika HDZ, če bodo razpisali strankarske volitve.

Hrvaški mediji omenjajo tudi nekatere člane predsedstva HDZ, ki naj bi se potegovali za vodilni položaj v stranki. Med njimi so minister za regionalni razvoj in sklade EU Tomislav Tolušić, minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butković ter evropska poslanka Ivana Maletić (HDZ).

Izredni kongres HDZ, na katerem bodo delegati izbirali novega predsednika, morajo v skladu s statutom stranke sklicati v 30 dneh po odstopu predsednika stranke. Novoizvoljeni predsednik HDZ bo imel mandat do rednih strankarskih volitev, ki morajo potekati v šestih mesecih po parlamentarnih volitvah. Takrat bodo predsednika stranke lahko izbirali vsi člani stranke.

STA

---