Kakšna levica je to?

Ob vsej marksistični retoriki, ki jo goji grška vlada s Sirizo na čelu, se vse bolj zastavlja vprašanje, ali ni tudi Ciprasova načelna ideologija postala talec političnih kupčkanj in kompromisov. Dinamika pogajanj in vladanja namreč kažeta, da se Siriza v nekaterih vidikih ni obnašala niti najmanj levičarsko.

Kljub splošni krizi izdatki za obrambo v Grčiji ostajajo 
visoki.
Kljub splošni krizi izdatki za obrambo v Grčiji ostajajo visoki. 

ATENE > Celo več: pri razlikah v zadnjem, propadlem predlogu za strukturne reforme, bi nevtralni analitik kmalu ugotovil, da je grška vlada zagovarjala tradicionalno konzervativne argumente, posojilodajalci pa so bili bolj na levi strani. Siriza si sicer zasluži čestitke, ker je veliko naredila za najrevnejše sloje, tiste, ki nimajo zdravstvenih zavarovanj in si ne morejo privoščiti niti toplega obroka ali strehe nad glavo.

A vendarle ni pravega ideološkega razloga, da Sirizina vlada ni popustila zahtevi po 400-milijonskem zmanjšanju v vojaškem proračunu. Po dolgotrajnih usklajevanjih in s stisnjenimi zobmi je pristala na 200-milijonsko zmanjšanje. Vse leve stranke poskušajo dodaten denar za socialo, družbene dejavnosti, aktivno zaposlitveno politiko dobiti predvsem iz proračunov represivnih organov. V Grčiji bi to bilo še bolj argumentirano, saj gre za eno redkih držav, ki ima vojaški proračun nad dvema odstotkoma BDP, ki ga zahteva Nato.

Nova grška vlada se ni lotila niti obdavčenja cerkve. Grška pravoslavna cerkev se sicer ne vmešava v državno politiko tako neposredno kot na primer slovenska, hrvaška, italijanska ..., a ima v lasti ogromne površine in veliko stavb. Dejansko je največji kapitalist v državi. Kljub temu ne plačuje nikakršnih davkov, čeprav bi se že z enoodstotnim davkom na njeno premoženje v državno blagajno stekli milijoni.

Reformni program, ki ga je grška vlada poslal evropskim institucijam, je zelo podoben tistemu, ki so ga ponujali posojilodajalci in ga je Grčija na referendumu zavrnila. Ciprasova vlada naj bi povišala davke, upokojitveno starost dvignila na 67 let in znižala stroške za vojsko, posodobila bi pokojninski sistem in delovno zakonodajo. Danes bodo finančni ministri evroobmočja ocenili omenjeni program. Če bo dobil “kljukico” (prvi komentarji so optimistični), bodo jutri voditelji držav EU lahko prižgali zeleno luč za dodatno pomoč Grčiji iz sklada ESM. Še pred tem mora Ciprasov predlog podpreti tudi grški parlament in Grčiji ne bo treba izstopiti iz evrskega območja.

Tretji takšen primer so ladjarske družbe. Grški ladjarji imajo z zakonom zagotovljene pravice, po katerih so izjemoma izvzeti iz plačila davkov na dobičke oziroma so ti zelo nizki. “Ciprasu sem predlagal, da naj obdavči bogate ladjarske družbe, a ni bilo nič iz tega,” je po enem od pogovorov dejal predsednik evropske komisije Juncker. Podobno so se Grki trdovratno upirali predlogu, da bi DDV za hotelske storitve povečali na splošno 23-odstotno stopnjo. Siriza ga je želela ohraniti na 13 odstotkih. Lastniki ladjarskih in hotelskih družb so, vsaj po marksističnem besednjaku, velekapitalisti, a jim grška vlada ni želela naprtiti večjega bremena plačevanja krize. Zelo nenavadno obnašanje nekoga, ki se ima za levičarja!

Ob tem gre grški radikalni levici zameriti še, da v skoraj polletni vladavini ni zmogla obdavčiti bogatega sloja. Izogibanje davkom ni uplahnilo, katastrski podatki za obdavčitev nepremičnin se niso izboljšali, nekatere poklicne kategorije imajo še vedno nerazumljive privilegije; tako na primer odvetniki, vojaki in novinarji (morda še kakšna druga kategorija poklicev) ne plačujejo pokojninskih prispevkov.

DENIS SABADIN


Najbolj brano