Kako izpeljati brexit

Odločitev Britancev za izstop iz Evropske unije, za katero so se odločili na četrtkovem referendumu, je povzročila pravi šok v politični javnosti. Voditelji evropskih in drugih držav odločitev obžalujejo, a jo spoštujejo. Pojavlja se vrsto odprtih vprašanj; od tehničnih zadev, kako naj bi izstop sploh potekal, do socialnih in političnih, saj so se že oglasile stranke in politiki, ki v svojih državah zahtevajo podobne referendume.

Funt je zaradi panične reakcije investitorjev in borznih trgovcev izgubil več kot deset 
odstotkov vrednosti in dosegel najnižjo vrednost proti dolarju v zadnjih 30 letih (na fotografiji 
vrste pred menjalniškimi okenci: ljudje so funte hiteli menjevati v evre). Ogromni so bili padci 
na svetovnih borzah, trgi so izgubili 2000 milijard dolarjev vrednosti v enem dnevu. Foto: STA
Funt je zaradi panične reakcije investitorjev in borznih trgovcev izgubil več kot deset odstotkov vrednosti in dosegel najnižjo vrednost proti dolarju v zadnjih 30 letih (na fotografiji vrste pred menjalniškimi okenci: ljudje so funte hiteli menjevati v evre). Ogromni so bili padci na svetovnih borzah, trgi so izgubili 2000 milijard dolarjev vrednosti v enem dnevu. Foto: STA

LONDON > Prva politična posledica je bila napoved britanskega premierja Davida Camerona, da bo oktobra odstopil. Njegov najverjetnejši naslednik bo Boris Johnson, nekdanji londonski župan, ki je aktivno podprl brexit. V težavah se je znašla tudi opozicijska laburistična stranka, saj so nekateri pomembni poslanci odpovedali poslušnost svojemu predsedniku Jeremyju Corbynu. Avtonomna škotska vlada je medtem že napovedala, da bo razmislila o novem referendumu o neodvisnosti, saj želi ostati v EU. Vrednost funta je močno padla. Sicer pa je do včeraj že več kot tri milijone Britancev podpisalo peticijo za referendum o vstopu v EU, tako da bo o tem moral razpravljati njihov parlament.

Po dokončnih izidih je za odhod iz EU glasovalo 51,9 odstotka britanskih volivcev, za obstanek pa 48,1 odstotka. Razlika je bila več kot milijon glasov. Za brexit so večinsko glasovali volivci v Angliji in Walesu, medtem ko so v Londonu, Mancestru, Liverpoolu, na Škotskem in Severnem Irskem večinsko podprli obstanek v EU.

V Bruslju in drugih državah EU so v prvih dneh po referendumu poudarjali enotnost ostale 27-erice. Šest ustanovnih članic Evropske skupnosti se je zavzelo za čimprejšnja pogajanja in odhod Velike Britanije. To je podprl tudi Donald Tusk, predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz in predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je dejal: “To ne bo prijateljska ločitev, a tudi ni bila intimna ljubezenska zveza.” Medtem je Angela Merkel izjavila, da si je za tako pomemben korak potrebno vzeti čas.

V lizbonski pogodbi, nekakšni ustavi EU, izstop države ureja 50. člen. Ko bo Velika Britanija uradno obvestila EU o svoji nameri, bodo stekla pogajanja, po katerih bo EU z Veliko Britanijo sklenila sporazum o pogojih za izstop in o prihodnjih odnosih. Za to je predvideno dveletno obdobje, a bi lahko trajalo dlje. Do tedaj bodo v Veliki Britaniji veljala evropska pravila. Po dveh letih evropska zakonodaja v Veliki Britaniji samodejno preneha veljati, razen v primeru, če se vse članice EU strinjajo s podaljšanjem statusa do konca pogajanj. Nova ureditev odnosov med VB in EU bi lahko nastala na osnovi evropskega gospodarskega prostora (primer Švice in Norveške), carinske unije (primer Turčije) ali prostotrgovinskega sporazuma. Pri tem se ne bi bilo potrebno pogajati posameznim članicam, temveč zgolj EU kot celoti.

Na referendumsko odločitev so se odzvali tudi vsi najpomembnejši slovenski politiki in slovenski evropski poslanci. Večina jih je sporočila, da je to žalosten dan za Evropo ter da je potrebno evropski projekt nadaljevati s tesnejšo povezanostjo preostalih članic. Slovenski predsednik Borut Pahor je napovedal, da se bo ta teden sestal s predsednikom vlade Mirom Cerarjem in predsednikom največje opozicijske stranke Janezom Janšo, da premislijo o skupnih ciljih slovenske politike.

DENIS SABADIN


Najbolj brano