Kako bo Hrvaška odstopila od arbitražnega sporazuma?

Hrvaški premier Zoran Milanović je danes objavil, da bo Hrvaška odstopila od arbitražnega sporazuma s Slovenijo v skladu z mednarodnim pravom. Gre za postopek v skladu z dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb, je danes pojasnil hrvaški pravni strokovnjak Davorin Lapaš.

 Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Foto: Tomaž Primožič/Fpa

ZAGREB > Hrvaška mora kot stranka v postopku, ki se sklicuje na grobo kršitev temeljnih določil arbitražnega sporazuma, obvestiti slovensko stran, da zahteva razveljavitev arbitražnega sporazuma ter pojasniti svoja stališča, je pojasnil Lapaš v pogovoru za hrvaški radio.

Dunajska konvencija nato v takih primerih predvideva rok največ tri mesece za odgovor obveščene strani. Če Slovenija ne bo odgovorila, Zagreb lahko sklepa, da je sporazum razveljavljen.

"Če bo Slovenija ugovarjala, konvencija predvideva postopek mirne rešitve spora o razveljavitvi arbitražnega sporazuma, in ne o meji," je dejal profesor na zagrebški pravni fakulteti Lapaš.

Kot je še pojasnil, omenjeni postopek mirne rešitve sporov predvideva izbiro katere od možnosti, ki jih opredeljuje ustanovna listina ZN v 33. členu, rok za to pa je največ 12 mesecev.

Tako je rešitev v skladu s 33. členom možno poiskati s pogajanji, anketo, posredovanjem, spravo, razsodništvom, sodno rešitvijo, obračanjem na regionalne ustanove ali regionalne dogovore, ali pa z drugimi mirnimi sredstvi po izbiri strank. Drugi odstavek 33. člena predvideva, da lahko tudi Varnostni svet Združenih narodov, če oceni, da je to potrebno, povabi stranki, naj spor rešita s pomočjo omenjenih mehanizmov.

Če rešitve ne bo niti po letu dni, se katera od strani lahko obrne na generalnega sekretarja ZN za sprožitev še enega mehanizma iz dunajske konvencije - pravnega postopka mediacije. Odločitev komisije ZN za mediacije ni obvezujoča za stranki v postopku, temveč predstavlja zgolj priporočilo, je pojasnil Lapaš.

Hrvaški pravni strokovnjak je ocenil, da ne more biti nobenih pravnih posledic za Hrvaško zaradi zahteve za razveljavitev arbitražnega sporazuma, ker bo zgolj izkoristila svojo pravico sklicevanja na dunajsko konvencijo, ki je del mednarodnega prava. V tem okviru hrvaška odločitev ni enostranska, je še pojasnil.

"Za morebitno reševanje spora o meji na katerem od specializiranih sodišč ZN, kot sta Meddržavno sodišče v Haagu ali Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu, je potrebna dobra volja obeh, ne le ene od strani v postopku," je še spomnil Lapaš.

Profesor Lapaš je bil soavtor nekaj univerzitetnih učbenikov o mednarodnem pravu, v izdelavi katerih je kot eden od soavtorjev podpisan tudi hrvaški sodnik na arbitražnem sodišču Budislav Vukas.

STA


Najbolj brano