Juncker: V Evropi je skoraj vsak nekoč bil begunec

Prva prioriteta EU je in mora biti begunska kriza. Čas je za pogumno in odločno ukrepanje EU. Čas je za humanost in človeško dostojanstvo. Za Evropo je to tudi vprašanje zgodovinske pravičnosti. Vsi se moramo zavedati, da je Evropa celina, kjer je skoraj vsakdo nekoč bil begunec, je danes poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

BRUSELJ, STRASBOURG> EU ni v dobrem stanju, v EU je premalo Evrope in premalo unije, je ocenil Jean-Claude Juncker v prvem govoru o stanju unije na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

To moramo skupaj spremeniti in prva prioriteta je in mora biti soočenje z begunsko krizo, je izpostavil.

Številke so ogromne, v nekaterih vzbujajo strah, a ne sme nas biti strah, čas je za pogumno in odločno ukrepanje EU, njenih članic in institucij, je pozval Juncker.

“Čas je za humanost in človeško dostojanstvo. Za Evropo je to tudi vprašanje zgodovinske pravičnosti. Vsi se moramo zavedati, da je Evropa celina, kjer je skoraj vsakdo nekoč bil begunec,” je poudaril.

Evropejci se moramo zavedati in nikoli pozabiti, zakaj je temeljna pravica do azila tako pomembna. To je ena najpomembnejših vrednot, tega ne smemo pozabiti.

“Evropa predstavlja prostor upanja, zavetja in stabilnosti - na to moramo biti ponosni, ne da nas je strah,” je poudaril.

Evropa po njegovih besedah ima sredstva za pomoč tistim, ki bežijo pred terorjem. Evropa ne more poskrbeti za vso bedo na svetu, a bodimo pošteni - v Evropo res prihaja rekordno število beguncev, a še vedno je to zelo majhen delež prebivalstva EU, je ponazoril.

Juncker je potrdil, da komisija predlaga razporeditev še 120.000 beguncev v pomoč Italiji, Grčiji in Madžarski po drugih članicah EU. To je po njegovih besedah treba storiti z obveznim pristopom. “Upam, da bodo sodelovali vsi,” je pozval.

Članice se morajo po njegovih besedah v ponedeljek na kriznem zasedanju dogovoriti o obvezni premestitvi skupaj 160.000 beguncev v pomoč Italiji, Grčiji in Madžarski.

Pri tem je izpostavil, da mora vsaka oseba, ki ji je odobrena prošnja za azil v EU, od prvega dne imeti možnost delati in služiti svoj denar, saj je to ključno za povrnitev dostojanstva.

Opozoril je tudi, da članice odločitev o beguncih ne smejo sprejemati na podlagi njihove veroizpovedi, saj pri tem vprašanju ni prostora za vprašanja religije, prepričanj in filozofije.

Juncker je v dolgem govoru orisal tudi druge ključne gradnike zajetnega svežnja predlogov za soočenje z begunsko krizo, ki ga danes predstavlja njegova komisija.

Potrdil je predlog za stalni sistem za razporeditev beguncev v kriznih razmerah ter poudaril, da je treba dosledno izvajati evropsko azilno zakonodajo, in v prihodnjih dneh napovedal postopke proti članicam, ki jo kršijo.

Ob tem je zatrdil, da med mandatom njegove komisije schengenski sistem ne bo ukinjen, saj je prosto gibanje temeljna svoboščina EU, a ob tem poudaril potrebo po tesnejšem sodelovanju za zaščito zunanje meje unije, za kar je komisija pripravila ambiciozne predloge.

Izpostavil je tudi, da je Evropa celina, ki se stara, ki je v demografskem zatonu, zato je toliko pomembneje spremeniti pristop do vprašanja migracij, tako da te ne bodo več problem, temveč dobro upravljana politika.

V nizu predlogov je poudaril tudi soočanje z vzroki begunske krize ter napovedal krepitev evropskih diplomatskih prizadevanj za rešitev kriz v Libiji in Siriji.

Izpostavil je tudi skrbniški sklad za Afriko v vrednosti 1,8 milijarde evrov.

Kriza je huda, ne bo je kmalu konec, potovanje bo dolgo, računam na vas, da pokažete zgled, je pozval evropske poslance v več kot enournem govoru, ki še traja.

STA

---