Je papež obsodil vidce ali senzacionalizem?

Papež Frančišek je bil le nekaj ur po vrnitvi z obiska Sarajeva v pridigi kritičen do tistih, ki “v krščanski identiteti nenehno iščejo nekaj novega in čakajo, da jim nekdo razkrije dnevno pismo Device Marije”. V Italiji so te besede mnogi razumeli kot posredno kritiko romarskega Međugorja, kjer vidci in vidkinje trdijo, da se že od leta 1981 redno pogovarjajo z Jezusovo materjo. A odnos Rimskokatoliške cerkve do Međugorja je vse prej kot preprost.

Papež se med nedavnim obiskom v Bosni in Hecegovini ni 
ustavil v Međugorju. Fotografija je nastala med njegovo 
vožnjo po ulicah Sarajeva.  Foto: © Stringer Shanghai / Reuters
Papež se med nedavnim obiskom v Bosni in Hecegovini ni ustavil v Međugorju. Fotografija je nastala med njegovo vožnjo po ulicah Sarajeva.  Foto: © Stringer Shanghai / Reuters

MEĐUGORJE, RIM, KOPER > O romarskem središču v Hercegovini je papež Frančišek govoril že na letalu ob vrnitvi z obiska. “Papež Benedikt je že pred časom oblikoval komisijo za Međugorje, ki jo vodi kardinal Camillo Ruini. V komisiji so tudi drugi kardinali, strokovnjaki in teologi, ki so se posvetili študiju zadeve. Kardinal Ruini mi je predal izsledke in ugotovil sem, da so dobro opravili svoje delo,” je na letalu izjavil Jorge Bergoglio ter dodal, da pričakuje skorajšnje srečanje Kongregacije za doktrino vere na to temo.

Župnije ne, župniki da

Edino dosedanje uradno stališče Cerkve o Marijinem prikazovanju v Međugorju je iz leta 1991, tako imenovana Zadarska deklaracija, ki so jo sprejeli škofje tedanje Jugoslavije. V izjavi so napisali, da na podlagi dotedanjega raziskovanja ni mogoče potrditi nadnaravnih dogodkov.

Nedorečenost Međugorje pušča v nekakšni vmesnosti. Župnije, tudi slovenske, romanj ne smejo organizirati, a župniki vernike spremljajo na poti ter jim nudijo duhovno podporo in oskrbo. Med duhovniki so mnogi Međugorju zelo naklonjeni. “Previdnost Cerkve je na mestu. V zgodovini je bilo mnogo primerov, ko so bila videnja plod bolezenskih stanj ali prevar,” razmišlja duhovnik, tiskovni predstavnik koprske škofije Božo Rustja. A hkrati ugotavlja: “Tudi tu velja svetopisemsko načelo 'Po njih delih jih boste spoznali'. Iz Međugorja se marsikdo vrne boljši.” Naloga duhovnikov, dodaja, ni, da presojajo o resničnosti prikazovanj, temveč, da pomagajo romarjem.

Međugorje nad Novo Gorico

Nasprotje med mističnim, ki vsebuje čustveno doživljanje vere in intimno spoznanje Boga, ter med racionalnim, je stalnica v zgodovini Rimskokatoliške cerkve ter cerkva in religij na sploh. Tudi Fatima in Lurd, s katerima cerkev danes nima nikakršnih težav, sta bila dolgo tarča dvomov, celo precej nasilnih. In čeprav živimo pod Sveto Goro, pogosto pozabimo na Urško Ferligoj, ki so jo, opozarja Rustja, cerkvene in posvetne oblasti obsojale ter celo zaprle. “Ko je bil Primož Trubar v Gorici, je odločno govoril proti Sveti Gori. In tudi precej neprijazno o ženskah. Tudi njegova skepsa do nadnaravnega, ki je bila podobna današnji previdnosti Cerkve, je na nek način razumljiva,” razmišlja.

Opredelitev Cerkve do videnj v najbolj znanih romarskih krajih je prišla dolgo po tem, ko so ti dogodki minili. V Međugorju pa vidci in vidkinje, ob prvem prikazovanju otroci, zdaj pa odrasli ljudje, trdijo, da se z Marijo še kar naprej pogovarjajo. Nekateri vsak dan ob isti uri, drugi le enkrat na leto. Zato je sprejetje dokončnega institucionalnega stališča še toliko težje.

“Marsikdo ne ve, da je človek lahko veren katolik in polnopravni pripadnik Cerkve, pa ne verjame v fatimsko ali lurdsko Mater Božjo ali katerokoli drugo nadnaravnost. To so tako imenovana privatna razodetja, ki nimajo dogmatične vrednosti,” še pojasnjuje Rustja.

Meditacija in senzacija

Interpretacija papeževih besed kot nenaklonjenost Međugorju je lahko tudi napačna. Frančišek je morda želel le obsoditi iskanje senzacij in plitkih doživetij, adrenalina in instant zadovoljstva. Romarski kraj v Hercegovini je lahko tudi to, a je hkrati veliko več, trdijo mnogi. Kraj molitve, meditacije in spremembe.

Avtobusi v Međugorje, tudi iz Slovenije in tudi iz Koprske škofije, bodo, ne glede na to, kaj bodo rekle vatikanske kongregacije, še naprej vozili. A potovanja bodo še dolgo osebna in zasebna. S čimer ne bi smelo biti nič narobe, glede na to, da naj bi bil prav pogled vase bistvo vsakega romanja.

VESNA HUMAR


Najbolj brano