Je le volk v ovčji preobleki?

Ker se pred dvema mesecema nihče ni upal napovedati, da bo Kolinda Grabar Kitarović postala nova hrvaška predsednica, je razplet hrvaških volitev presenečenje, po videnem v prvem krogu pa je končni rezultat pričakovan. Hrvaška politika se je obrnila v desno, v patriotizem, tuji mediji upajo, da ne tudi v nacionalizem.

Kolinda Grabar Kitarović Foto: Francois Lenoir
Kolinda Grabar Kitarović Foto: Francois Lenoir

ZAGREB > Nova predsednica je ostala zvesta svojemu predvolilnemu populizmu in je prvi obisk po izvolitvi namenila “šotoristom”, ki že nekaj mesecev protestirajo pred ministrstvom vojnih veteranov, nezadovoljni z odnosom, ki ga ima do njih hrvaška država. “Nadaljevala bom tam, kjer je nehal naš prvi predsednik Franjo Tudjman, je med drugim povedala svojim podpornikom.

Kolinda Grabar Kitarović, ki je v nedeljo v drugem krogu predsedniških volitev tesno porazila Iva Josipovića, je zmagala s podporo HDZ in koalicije desnosredinskih strank, ki se je s tem na Pantovčak vrnila po 15 letih. Kandidatka HDZ je vsaj v predvolilni kampanji odstopila od nacionalistične retorike svoje stranke, pa tudi v preteklosti ni izstopala v domoljubju. V Sloveniji je nekaj nelagodja povzročilo njeno nasprotovanje arbitražnemu sporazumu za določitev državne meje in dejstvo, da so bili odnosi med Slovenijo in Hrvaško, ko je bila hrvaška zunanja ministrica (2005-2008), zgodovinsko na najnižji točki. Zato se marsikateri poznavalec hrvaške politike boji, da je Kolinda volk, ki se je preoblekla v milo ovco.

“Ni verjetno, da bi se nova predsednica spoprijela z reševanjem problema Ljubljanske banke, ki je še edini preostali resen nerešen problem med državama,” je včeraj ocenil hrvaški politični analitik Davor Gjenero. “Pahor kot predsednik države je dobil zelo podobno kolegico, kot je bila Jadranka Kosor, zmerno in pragmatično političarko. Oba sta nedvomno evroatlantsko usmerjena in naklonjena približevanju gonilnim silam EU,” še dodaja Gjenero.

Nova predsednica je legalistka in vpeta v evroatlantske povezave, tako da ni pričakovati, da bi v primeru za Hrvaško neugodne odločitve mednarodne arbitraže zanikala udejanjenje te odločitve.

Predsedniki Hrvaške: Franjo Tudjman (1992-2000): Stipe Mesić (2000-2010): Ivo Josipović (2010-2015): Kolinda Grabar-Kitarović (2015-2020).

Se je pa zagotovo na politično prizorišče vrnila retorika iz 90. let. “Položaj Hrvaške je najbolj nazorno opisal gledalec z mejlom: 'Ni pomembno, kje sem bil leta 1991, temveč kje bom leta 2019 na predsedniških volitvah!' Hrvaška je razdeljena na razvojno severno-zahodno evropsko diagonalo, ki jo je kriza najmanj prizadela in je glasovala pretežno za Josipovića, in na Balkan na drugi strani, ki raje crkne, kot da bi priznal, da je ruralni Balkan. Kar skrbi, je patriotska retorika nove predsednice, ki je že v prvem nagovoru po zmagi paradirala z domoljubnimi frazami, kot da bi se pisalo leto 1991,” je za Primorske novice povedal istrski publicist in naš kolumnist Milan Rakovac.

Prva hrvaška predsednica je bila rojena leta 1968 v vasi Lubarska na Grobniku nad Reko. Prihaja iz kmečke družine, a z dokaj liberalnimi nazori: sama se je odločila, da bo zadnji letnik gimnazije končala v ameriškem Los Alamosu, med študijem je delala, soprog je dal prednost njeni karieri in skrbi za otroke, v odmorih med sestanki evropskih ministrov je tudi dojila hčerko ... V Zagrebu je diplomirala iz angleščine in španščine, kasneje je magistrirala iz mednarodnih odnosov. Ima hčerko in sina, ki obiskujeta šolo v Bruslju.

Prav v Istri je kandidat SDP dobil največjo podporo, v Pulju celo 80-odstotno, a je bila to le ena od sedmih županij, v katerih je zmagal. Hitra analiza rezultatov je pokazala, da je aktualni predsednik volitve izgubil v treh velikih mestih. Da bo podeželje v Slavoniji, dalmatinskem zaledju in Liki podprlo kandidatko HDZ, je bilo pričakovati, Josipović, ki so ga podprli v večjih mestih, pa zaostanka ni zmogel nadoknaditi. V Zagrebu je dobil ob približno isti udeležbi skoraj 50.000 glasov manj, na Reki 11.000, v Splitu skoraj 10.000 manj kot pred petimi leti, ko je v drugem krogu premagal Milana Bandića.

“Milanović in koalicija imajo sedaj manj kot leto dni, da naredijo nekaj bistvenega, v nasprotnem bo na parlamentarnih volitvah HDZ še enkrat zmagal in dokončno obrnil kolo zgodovine nazaj,” je še dodal Rakovac.

DENIS SABADIN


Najbolj brano