Izzivanje za odlog volitev

Medtem ko je bila v sredo v Kataloniji splošna stavka, h kateri je pozval neodvisnosti naklonjeni sindikat, katalonska vlada v izgnanstvu v Bruslju nadaljuje z lobiranjem, španska vlada pa odpira nove sodne postopke proti zagovornikom neodvisnosti te pokrajine.

BRUSELJ > Ob obisku slovenskih novinarjev v prestolnici Evropske unije smo se v sredo pogovarjali tudi s katalonskima poslancema v evropskem parlamentu. “Gre za svojevrstno in načrtno poniževanje katalonskega naroda, saj nad našimi voditelji izvajajo represijo samo zato, ker izvajajo voljo naroda. Že nekaj let jim grozijo, da jih bodo zaprli,” pravi Ramon Tremosa i Balcells, evropski poslanec Puigdemontove stranke PDeCat in dodaja, da je v zadnjih desetih letih večina v španskem parlamentu 18-krat zavrnila predlog katalonskih poslancev za razpis referenduma o samostojnosti.

V ponedeljek je v Bruselj prišlo 200 županov katalonskih mest in se sestalo s Puigdemontom. Te konference se je udeležil tudi Ivo Vajgl (ALDE): “Ideja o pravici do samoodločbe je živa in Katalonci se borijo naprej. Menim, da Puigdemont ni zgolj pobegnil iz države na vrat na nos, temveč je bila ta odločitev strateška in načrtno izbrana, saj lahko v Bruslju z intervjuji in medijskim nastopanjem prispeva bistveno več h katalonski stvari kot pa v zaporu brez dostopa do interneta 400 kilometrov oddaljenem od Barcelone.” Za zaprte ministre velja strog režim, saj lahko svoje otroke vidijo zgolj enkrat na tri mesece, pravijo Katalonci v Bruslju.

“Moje mnenje je, da skuša Madrid z izzivanjem in stopnjevanjem represije sprožiti jezo, divje proteste in bolj nasilen odpor med Katalonci, s čimer bi lahko dobil podlago za odpoved napovedanih decembrskih volitev v Kataloniji. Niti španske stranke v Kataloniji ne podpirajo zapiranja naših ministrov,” še poudarja Tremosa i Balcells.

Ob tem Vajgl še opozori, kdo bo lahko nove volitve označil za poštene in legitimne, če so voditelji ene najpomembnejših političnih opcij v zaporu, njihov voditelj pa je v izgnanstvu. Slovenski evroposlanci s simpatijami gledajo na katalonsko osamosvojitev, a je predvsem v članih EPP kar precej zadrege, saj njihova matična stranka podpira španskega premierja Mariana Rayoja. “Španci morajo razumeti, da se ta problem ne more rešiti zgolj na legalističen način. Imajo političen problem, zato ga morajo rešiti s političnim dialogom. Spor se sicer samo poglablja,” pravi Lojze Peterle (NSi, EPP)

Z gledišča Slovenije, ki je dala skozi podoben proces osamosvajanja, se zdi vodenje katalonske poti v neodvisnost nekoliko naivno in amatersko. Evroposlanec Jordi Sole, član levosredinske ERC, ki je del koalicije za samostojno Katalonijo, pojasnjuje: “Naš načrt je bil, da v prvem delu mandata ustvarimo državne institucije. Nekaj smo jih ustanovili, a ne vse. Ker na volitvah nismo dobili več kot 50 odstotkov glasov, temveč le več kot 50 odstotkov sedežev, smo zaradi politične legitimnosti organizirali referendum, da preverimo, če ljudje res želijo samostojnost. Brutalni nastop španske policije na volilni dan nas je presenetil. Zaradi groženj in pritiskov prve dni nismo razglasili neodvisnosti, ker bi najbrž prišlo do spontanega upora prebivalcev. Pustili smo še možnost za pogovore, ko pa jih je vlada zavrnila, smo razglasili samostojno republiko.”

Pot do neodvisnosti vidi najprej z zmago na predčasnih volitvah, po katerih naj bi španska vlada izgubila legitimnost pred katalonsko, špansko in evropsko javnostjo. “Po prvem priznanju bodo prišla tudi druga priznanja. Nobena država nas ne podpira, imamo pa podporo civilne družbe. Če pa na volitvah ne bomo uspešni, se bomo Katalonci morali sprijazniti, da je do samostojnosti še daljša pot,” pravi.

Španska država odgovarja s pritiski, tako da ima več kot 700 (od 900) županov v Kataloniji že odprte sodne spise s španskimi sodišči. Ustavno sodišče pa je v sredo uradno razveljavilo deklaracijo o samostojnosti Katalonije, ki jo je 27. oktobra sprejel katalonski parlament.DENIS SABADIN

---