Italijanska kronična politična nestabilnost del preteklosti?

Italijanski premier Matteo Renzi in eden njegovih predhodnikov na tem položaju Silvio Berlusconi sta dosegla dogovor o temeljiti reformi volilnega sistema. Dogovor sta označila kot preboj, po zaslugi katerega bo italijanska kronična politična nestabilnost postala del preteklosti. Po napovedih bi lahko bil nov zakon potrjen že do božiča.

RIM > Levosredinski premier in desetletja starejši vodja desno usmerjene opozicijske stranke Naprej Italija, ki trenutno z družbeno-koristnim delom služi zaporno kazen, sta uskladila vsebino novega volilnega zakona.

"Italija potrebuje institucionalni sistem, ki zagotavlja sposobnost vladanja in jasnega zmagovalca na volilno noč," sta po srečanju v sredo zvečer v skupni izjavi zapisala Renzi in Berlusconi. Dogovorila sta se tudi, da naj bi senat novo zakonodajo potrdil že do božiča.

Veliko podrobnosti o novostih, ki čakajo Italijo, ni znanih, prav tako jih veliko še ni povsem dorečenih. A v osnovi reforma prinaša eno bistveno novost: stranki, ki bo na volitvah prejela največ glasov, naj bi zagotovila tudi večino v spodnjem domu parlamenta.

Če bi dosegla več kot 40 odstotkov glasov, bi po zaslugi "nagrade za zmagovalca" v parlamentu imela absolutno večino. Če tako visoke podpore ne bi prejela nobena stranka, bi potekal drugi krog volitev med dvema najmočnejšima strankama. Spremembe naj bi načeloma zmanjšale število strank in sistem približale večinskemu, kakršnega imajo v ZDA in Veliki Britaniji.

Berlusconi in Renzi sicer še nista dosegla dogovora glede nekaterih vprašanj. Med njimi je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa tudi volilni prag za vstop manjših strank v parlament.

Nekdanji župan Firenc želi zgornjemu domu parlamenta, senatu, tudi odvzeti velik del pristojnosti, v skladu s katerimi lahko sedaj spreminja in blokira zakonodajo, ter tudi s tem olajšati delo prihodnjim vladam.

To, da sta politika presegla dosedanja razhajanja glede volilne reforme, nakazuje, da bo kmalu dosežen tudi dogovor o datumu naslednjih parlamentarnih volitev in o tem, kdo bo na položaju predsednika države nasledil Giorgia Napolitana, ki naj bi po nekaterih ugibanjih odstopil že konec leta.

Glede prvega naj bi se načeloma že dogovorila, da sedanji parlament, izvoljen lani, opravi cel petleten mandat, kar pomeni, da predčasnih volitev verjetno ne bo. Te naj bi sicer koristile predvsem Renzijevi Demokratski stranki.

Renzi je ob nastopu položaja obljubil daljnosežne gospodarske in politične reforme, izvedba katerih pa bo glede na razmerje moči v italijanskem parlamentu v veliki meri odvisna od njegove sposobnosti, da si zagotovi podporo Berlusconija. naprej Italija sicer nima velike podpore v javnosti, a je v parlamentu še ravno dovolj močna, da lahko pokvari Renzijeve načrte.

STA

---