Italija v reševanje štirih manjših bank brez davkoplačevalskega denarja

Italijanske oblasti so v nedeljo potrdile mehanizem reševanja štirih manjših regionalnih bank, ki za operacijo ne predvideva davkoplačevalskega denarja. Denar, 3,6 milijarde evrov, bo namreč prišel iz sklada za reševanje bank, v katerega vplačujejo banke. Svoje bodo k reševanju prispevali tudi lastniki in imetniki podrejenih obveznic.

RIM, BRUSELJ > Gre za banke Banca delle Marche, Banca Popolare dell'Etruria e del Lazio, Cassa di Risparmio di Ferrara in Cassa di Risparmio della Provincia di Chieti, ki skupaj zaležejo za vsega en odstotek bančnega trga. Prav manjše banke - v Italiji je kar okoli 650 bank - so v zadnji krizi utrpele najhujše posledice, saj so bile zaradi majhnosti najbolj izpostavljene do pešajočega gospodarstva.

Bremena reševanja bančnih ustanov ne nosijo več davkoplačevalci

Italijanska vlada je v nedeljo z izrednim odlokom potrdila načrte centralne banke za reševanje omenjenih regionalnih bank v skladu z novimi evropskimi pravili za reševanje bank, katerih glavno načelo je, da bremena reševanja bančnih ustanov ne nosijo več davkoplačevalci, ampak banke same. Tako kot v Sloveniji bodo tudi v Italiji banke po novem vplačevale v sklad za reševanje bank.

Denar - 3,6 milijarde evrov - bo tako prišel iz tega sklada. Ker pa je sklad začel delovati šele minuli teden in se tako komaj začel polniti, bodo zdrave italijanske banke za reševanje četverice namenile tri letne prispevke naenkrat, pri tem pa jim bodo z 18-mesečnim premostitvenim posojilom pomagale tri največje bančne skupine Unicredit, Intesa Sanpaolo in UBI Banca, poročajo tuje tiskovne agencije.

Da bi bil prispevek iz sklada za reševanje čim manjši, bodo po načelu delitve bremen izgube utrpeli tudi lastniki in imetniki podrejenih obveznic. So pa italijanske oblasti s potrditvijo reševalnih načrtov prehitele 1. januar 2016, ko se začnejo v okviru novih evropskih pravil izvajati ključne naloge, povezane s tako imenovanim bail-in načelom. To načelo v reševanje bank vključuje tudi varčevalce, katerih depoziti presegajo 100.000 evrov.

Načrt reševanja vključuje tudi model slabe banke

Omenjene štiri banke so sicer majhne, a v Rimu so se bali, da bi vsakršno reševanje, ki bi vključevalo tudi varčevalce ali imetnike navadnih obveznic, lahko močno škodilo celotnemu bančnemu sistemu. Ta je morda še bolj kot drugje po celinski Evropi pri financiranju odvisen od depozitov prebivalstva in podjetij.

Načrt reševanja za bančno četverico vključuje tudi model slabe banke. Najprej bodo vse premoženje in obveznosti bank z izjemo preostalega lastniškega kapitala in obveznosti iz podrejenih obveznic prenesli na premostitvene banke. Na ta način naj bi stabilizirali poslovanje teh bank, pozneje pa naj bi te na novo oblikovane zdrave banke prodali. Sklad za reševanje bank bo za dokapitalizacijo teh bank namenil okoli 1,8 milijarde evrov.

Slabe terjatve iz premostitvenih bank bodo prenesli na slabo banko. Sklad bo pokril izgube iz te operacije in tudi zagotovil jamstva ter kapital za finančno podporo tej operaciji.

Niz poprej predlaganih ukrepov v Bruslju zavrnili kot nedovoljeno državno pomoč

Italija je v zadnjih mesecih predlagala niz različnih ukrepov za reševanje štirih bank, a so jih v Bruslju zavrnili kot nedovoljeno državno pomoč. Tokrat so zanje prižgali zeleno luč.

Imetniki podrejenih obveznosti so bili tako kot lastniki bank vključeni tudi v veliko bančno sanacijo v Sloveniji ob koncu 2013. V primeru slovenskih bank so bili v mehanizem bail-in vključeni imetniki vseh podrejenih obveznic in vsi lastniki.

Predstavniki malih delničarjev in razlaščenih imetnikov obveznic so zaradi ukrepa sprožili številne pravne postopke. Zatekli so se tudi k ustavnim sodnikom. Ustavno sodišče zahteve za presojo ustavnosti stanovskih združenj vlagateljev in malih delničarjev ter nekaterih drugih posameznikov in organov še obravnava.

Za mnenje o skladnosti takšne sanacije s pravnim redom EU je prosilo tudi Sodišče EU, končno odločitev pa bo sprejelo po prejemu tega mnenja. Javna obravnava mnenj pred sodiščem v Luksemburgu bo v začetku decembra.

STA

---