Italija k Junckerju z beneškim mega terminalom
Svet
11. 12. 2014, 15.41
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 17.25
Ogromen kontejnerski terminal, ki ga v morju pred Benetkami snuje tamkajšnja pristaniška uprava, je med velikimi infrastrukturnimi projekti, s katerimi Italija kandidira za evropski denar v okviru najnovejšega Junckerjevega naložbenega načrta.
V beneški pristaniški upravi si takole predstavljajo mega kontejnerski terminal v morju 15 kilometrov pred Benetkami. Foto: Pristaniška Uprava Benetke
BENETKE
>To je jasen znak, da beneški mega projekt ni tako utopičen, kot ga nekateri označujejo. Beneška pristaniška uprava, ki jo vodi nekdanji evropski komisar Paolo Costa, si je namreč v morju pred Benetkami zamislila ogromen kontejnerski terminal z dvema kilometroma operativne obale in kar 20 metri naravne morske globine, na katerem bi lahko hkrati pristale tri največje svetovne kontejnerske ladje z zmogljivostjo 18.000 TEU kontejnerjev - take, ki zdaj v severni Jadran niti zdaleč ne morejo pripluti. Njegova zmogljivost bi bila 1,4 milijona TEU kontejnerjev na leto. Kontejnerje pa bi potem s posebej za to zasnovanimi hitrimi baržami prevažali na kopno.
V vrhu dežele Furlanije-Julijske krajine in v Ravenni temu beneškemu ambicioznemu načrtu nasprotujejo, saj se bojijo, da bi mega terminal požrl ves tovor, namenjen v severni Jadran in bi oškodoval vsa druga severnojadranska pristanišča. V Luki Koper in Luki Trst beneškemu projektu uradno ne nasprotujejo, saj so vsa tri pristanišča povezana v združenje Napa in se medsebojno podpirajo.
Glavni pomisleki v pomorski stroki pa so, da bo terminal neekonomičen, saj bo treba kontejnerje dvakrat pretovarjati in prevažati na kopno, kar bo podražilo storitve.
A Paolo Costa in njegova ekipa vztrajajo. Beneška pristaniška uprava že tipa teren za mednarodnega koncesionarja, ki bi upravljal ta terminal, čeprav je projekt za zdaj še na papirju.
Problem je namreč zagotoviti financiranje vsaj 2,6 milijarde evrov vrednega projekta. V Benetkah si zanj zamišljajo javno-zasebno partnerstvo. Italijanska vlada se v treh letih od najave projekta do njega še ni povsem jasno opredelila. Zdaj pa ga je vendarle uvrstila med prednostne infrastrukturne projekte, ki jih je predlagala evropski komisiji v sofinanciranje. Zagata za Benečane je le v tem, da bodo prednost v Bruslju, ki za projekte namenja 1300 milijard evrov, imeli projekti, ki so že tako dobro pripravljeni, da bi bili v treh letih dokončani. To pa je za tako zahteven projekt nemogoče.
KATJA GLEŠČIČ