Hrvaško ustavno sodišče: Splav do 10. tedna nosečnosti ni protiustaven

Hrvaško ustavno sodišče je odločilo, da zakon iz leta 1978, ki zagotavlja pravico do umetne prekinitve nosečnosti do 10. tedna nosečnosti, ni v nasprotju s hrvaško ustavo. Saboru je sodišče danes naložilo, naj v dveh letih posodobi zakon iz časa nekdanje Jugoslavije.

ZAGREB > Po danes objavljeni odločitvi sabor ne more sprejeti zakona, ki bi prepovedal umetno prekinitev nosečnosti, je na novinarski konferenci po današnji objavi odločitve izpostavil predsednik hrvaškega ustavnega sodišča Miroslav Šeparović.

"Splav do 10. tedna nosečnosti ni v nasprotju z ustavo. Zakon, ki tega ne bo spoštoval, bo neustaven," je poudaril. Povedal je, da je z odločitvijo, ki so jo sprejeli 21. februarja, soglašalo 12 od 13 članov hrvaškega ustavnega sodišča.

Pojasnil je, da ne obstaja ustavna pravica do splava, temveč pravica ženske do zasebnosti, po kateri se lahko posameznica do desetega tedna nosečnosti lahko odloči o morebitni prekinitvi nosečnosti.

Saboru je sodišče naložilo, naj v dveh letih posodobi zakon iz časa nekdanje Jugoslavije. Med drugim naj bi poslanci opredelili preventivne in izobraževalne ukrepe za preprečevanje splava. Zakon naj bi urejal tudi ugovor vesti zdravnikov ter kritje stroškov splava na zahtevo posameznice.

Postopek za oceno ustavnosti zakona iz leta 1978, ki ga je pred 26 leti zahtevalo Hrvaško gibanje za življenje in družino, lani pa znova obudila konservativna državljanska pobuda V imenu družine, je hrvaško ustavno sodišče začelo lani. Šeparović je pojasnil, da je splav svetovnonazorsko vprašanje, ki ga dolga leta niso reševali, ker povzroča delitve v hrvaški družbi. Lani so ocenili, da je hrvaška družba zrela za odločitev o tem vprašanju.

Po današnji objavi odločitve je ena izmed članic upravnega odbora pobude V imenu družine, zdravnica Natalija Kanački ocenila, da je pozitivno, da je ustavno sodišče končno objavilo mnenje, ki mu bo sledila široka javna razprava, v kateri bodo lahko odločali, katere prekinitve nosečnosti bodo dovoljene.

V pogovoru za hrvaško uredništvo regionalne televizije N1 je dejala, da niso za absolutno prepoved splava, a ni želela odgovoriti na vprašanje, v katerih okoliščinah in kdaj bi odobrili prekinitev nosečnosti. Izpostavila je, da se človeško življenje začne pri oploditvi ter da pri vprašanju splava ne gre za telo matere, temveč življenje deklice ali dečka, ki je v telesu ženske.

Zakon iz leta 1978 ženskam omogoča pravico do izbire in predstavlja standard človekovih pravic, ki ga želijo različne konservativne skupine zrušiti, meni liberalni del hrvaške družbe.

STA

---