Hrvaško iskanje nafte po Jadranu zadeva tudi Slovenijo

Ministrstvo za okolje je zaprosilo Hrvaško, naj našo državo vključi v postopek čezmejne presoje vplivov na okolje v programu iskanja nafte in zemeljskega plina v Jadranu. Hrvaška Slovenije ni vključila sama, kot določajo mednarodne konvencije. Naše ministrstvo za okolje priznava, da je o teh načrtih izvedelo iz medijev. Tako se ponavlja zgodba z italijanskimi plinskimi terminali, ko si je Slovenija to prav tako morala sama izboriti.

LJUBLJANA > A projekt iskanja nafte in plina pod morjem je na Hrvaškem že zelo daleč. Program je bil v javni razgrnitvi od 16. januarja do 16. februarja. “Uradne notifikacije iz Hrvaške o tem programu nismo prejeli,” pravijo na našem ministrstvu, ki ga vodi ministrica Irena Majcen.

Hrvati so v začetku leta že podelili dovoljenja za izkoriščanje nafte in plina na desetih lokacijah v Jadranu, tudi v morju pred obalo Istre. Dobili so jih ameriški Marathon Oil, avstrijski OMV, italijanski Eni, britanski Medoilgas in hrvaška Ina. “Slovenija meni, da bi izvajanje tega programa lahko imelo pomembne čezmejne okoljske posledice na ozemlju Slovenije in da bi Hrvaška morala o tem uradno obvestiti tudi Slovenijo,” so poudarili na našem okoljskem ministrstvu. Hrvaško k temu zavezujeta tako mednarodna konvencija o presoji čezmejnih vplivov na okolje kot tudi direktiva evropskega parlamenta. Naša stran zato od Hrvaške pričakuje osnutek načrta, okoljsko poročilo, v katerem so tudi podatki o verjetnih čezmejnih posledicah, podatke o postopku odločanja ter o časovnih rokih za pripombe. O vsem je treba poleg državnih okoljskih organov obvestiti in za mnenje zaprositi tudi zainteresirano slovensko javnost.

Načrti tudi za območje, kjer meja ni določena

Severna potencialna nahajališča nafte in plina pa so celo na območju, na katerem meja med državama še ni določena in je predmet arbitražnega postopka, še opozarja ministrstvo za okolje. Prav zaradi tega je pri hrvaški vladi že večkrat protestiralo naše ministrstvo za zunanje zadeve, prvič lani aprila, ko je Hrvaška objavila javni natečaj.

Izgovor, da so začeli že pred vstopom v EU, ne zdrži

Podobno kot je ravnala Hrvaška, je že pred nekaj leti tudi Italija, ki je načrtovala plinska terminala v Tržaškem zalivu, ne da bi v čezmejno presojo vplivov na okolje vključila tudi Slovenijo. S to ugotovitvijo se strinja tudi Marko Starman, direktor Krajinskega parka Strunjan, pred leti pa vodja medresorske komisije za plinske terminale, ki si je v Italiji morala izboriti vključitev v čezmejne postopke. “Ravnanje Hrvaške se mi zdi nenavadno, saj, kolikor vem, obe okoljski ministrstvi redno sodelujeta, denimo pri hidroelektrarnah na spodnji Savi,” meni Starman. Opozarja pa, da ne zdržijo morebitni izgovori hrvaške strani, da Slovenije ni vključila, ker so se postopki začeli, še preden je vstopila v EU. Hrvaško je tudi pred tem zavezovala že mednarodna Espoo konvencija. “Pričakoval bi, da bi Hrvaška ravnala drugače že zaradi izkušenj obeh držav z načrtovanim italijanskim plinskim terminalom sredi Tržaškega zaliva. Takrat sta se v čezmejno presojo v Italiji vključili tako Slovenija kot tudi Hrvaška,” se spominja Starman. “Za razliko od italijanskih projektov plinskih terminalov pa je v hrvaškem primeru še element morske meje, ki še ni razrešen, in tu je še z zakonom razglašena slovenska ekonomsko-ribolovna cona. Tako da je ta projekt še specifičen,” meni.

KATJA GLEŠČIČ

---