Hrvaški tisk: HDZ praznuje, Milanovića čaka bitka za obstoj

HDZ je največja zmagovalska nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev, potem ko je z novim vodstvom dobila sedem poslanskih mandatov več kot Narodna koalicija na čelu s SDP, danes ocenjuje Jutarnji list. HDZ ima na mizi dve opciji, ali sprejme zahteve Mosta neodvisnih list in Živega zida ali velika koalicija s SDP, meni Večernji list.

HDZ praznuje, Zorana Milanovića pa čaka bitka za obstoj, 
ocenjujejo hrvaški mediji.   Foto: STA
HDZ praznuje, Zorana Milanovića pa čaka bitka za obstoj, ocenjujejo hrvaški mediji.  Foto: STA

ZAGREB > Predsednik HDZ Andrej Plenković je uspel začeti postopek demokratizacije in posodobitve stranke ter se spustiti v zelo tesno tekmo s široko fronto strank Narodne koalicije, potem ko je kazalo, da bo zagotovo izgubil volitve. Ni mala stvar, vrniti se iz globokega prepada nepriljubljenosti ter izgube zaupanja, celo med lastnim članstvom, piše časnik Jutarnji list.

Meni, da so možne tri smeri za oblikovanje stabilne hrvaške vlade. Najbolj stabilna bo vlada HDZ-SDP, ki ni najbolj realna. Najbolj verjeten scenarij je vlada HDZ in Mosta, v kateri bodo tudi nekatere manjše stranke in poslanci nacionalnih manjšin, najmanj verjetna pa je vlada brez SDP in Mosta, ocenjuje komentator.

Poudarja, da je močan vzpon “anarhično-destruktivne” stranke Živi zid, ki je dobila osem poslancev za razliko od le enega poslanskega mandata na volitvah novembra lani, opozorilo, da je izpostavljanje ustavnopravno nevzdržnih idej padlo na plodna tla širokega nezadovoljstva hrvaških državljanov. Potem ostaja zelo malo do prehoda v klub politično nestabilnih demokracij z obrobja Evrope, piše.

Ocenjuje, da je SDP izgubila volitve, ko je Zoranu Milanoviću podaljšala predsedniški mandat v stranki. Vodil je zgrešeno, agresivno kampanjo z veliko omalovaževanja nasprotnikov. Dodaja, da Milanović za zdaj ne bo odstopil s predsedniškega položaja, a je njegova usoda na tem položaju negotova.

Jutarnji list tudi navaja, da je eno izmed najbolj udarnih sporočil volilnega dne dejstvo, da se skoraj polovica volilcev ni želela udeležiti volitev. “Visoka abstinenca je znamenje nezadovoljstva s predstavniško demokracijo in političnimi strankami, ki tekmujejo na volitvah,” piše zagrebški časnik.

Dodaja, da v saboru prvič ne bo nobenega poslanca iz vrst katere od skrajno desnih pravaških strank.

Tudi Večernji list poudarja, da so razočarani volilci ostali doma ter da je 52-odstotna volilna udeležba najnižja v 26 letih od hrvaške osamosvojitve.

Komentator ocenjuje, da ima HDZ samo dve opciji - sprejeti zahteve Mosta in Živega zida, kar pomeni veliko koncesij in dolgotrajna pogajanja, ki ne bodo manj zamudna niti v primeru poskusa oblikovanja velike koalicije SDP in HDZ. “Hrvaški državljani morajo biti pripravljeni, da bodo kmalu znova na volitvah,” izpostavlja.

Poudarja, da je Plenković zmagal, a je pred njim dvojno delo - sestavljanje vlade ter nadaljevanje preoblikovanja HDZ v sodobno stranko, kar bo trajalo dlje časa.

Novi list navaja, da je največ preferenčnih glasov, več kot 40.000, dobil Milanović, medtem ko jih je dobil Plenković približno 33.000. S preferenčnimi glasovi bodo v sabor prišli nekateri izmed skrajno desnih članov HDZ, kot je minister za kulturo Zlatko Hasanbegović.

Nekdanjemu hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiću pa ni uspelo, da bi s preferenčnimi glasovi vstopil v sabor.

STA


Najbolj brano