Bruselj: Arbitražno sodišče bo delalo naprej ne glede na odločitve v Zagrebu

Evropska komisija je Zagrebu danes jasno sporočila, da bo arbitražno sodišče odločanje o meji med Slovenijo in Hrvaško nadaljevalo tudi, če se hrvaški sabor danes izreče za izstop iz arbitražnega postopka. Prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans je v sredo tudi pisal v Zagreb in izrazil zaskrbljenost ob namerah Hrvaške.

ZAGREB > To je danes na novinarski konferenci v Bruslju povedala tiskovna predstavnica komisije Mina Andreeva.

Govorila je ravno v času, ko je v hrvaškem saboru potekala razprava o prenehanju arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, a še pred glasovanjem, na katerem so nato hrvaški poslanci soglasno sprejeli sklep, s katerim vlado obvezujejo, da začne postopek za prekinitev sporazuma.

“Evropska komisija ne vidi nobene realne alternative arbitražnemu postopku”

"Evropska komisija od Republike Hrvaške pričakuje, tako kot bi pričakovala tudi od Republike Slovenije, da izpolni svoje obveznosti in še naprej podpira arbitražni postopek. Bodimo jasni: tudi če bi hrvaški parlament glasoval za izstop iz arbitražnega sodišča, bi to sodišče ostalo in nadaljevalo delo. Evropska komisija ne vidi nobene realne alternative arbitražnemu postopku in odločno poziva Hrvaško, da ostane del njega," je bila danes še posebej odločna Andreeva.

Kot je povedala, je prvi podpredsednik komisije Timmermans, nekakšna desna roka predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja, v sredo pisal hrvaški zunanji ministrici in podpredsednici vlade Vesni Pusić ter v pismu izrazil zaskrbljenost Bruslja ob namerah Hrvaške, da enostransko odstopi od arbitražnega sporazuma s Slovenijo.

Poleg tega je Andreeva danes ponovila, kar je dejala že v ponedeljek: da komisija razume skrbi Hrvaške zaradi domnevnega prisluškovalnega škandala, a da še naprej polno podpira arbitražni postopek ter da arbitražni sporazum vsebuje mehanizme, s katerimi je mogoče odgovoriti na pomisleke Hrvaške in obenem ohraniti polno delovanje arbitraže.

Znova je tudi izpostavila pomen dobrega delovanja arbitražnega sodišča in tega, da sodišče sprejme končno odločitev, za gladko in učinkovito izvajanje zakonodaje EU v prihodnje.

Hrvaški sabor je danes soglasno izglasoval sklep, s katerim vlado obvezuje, da začne postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, saj je Slovenija bistveno kršila njegove določbe.

V hrvaškem saboru je danes potekala razprava o predlogu vlade, da naj Hrvaška izstopi iz arbitražnega postopka s Slovenijo. Predstavniki poslanskih skupin so v razpravi vladni predlog odločno podprli. Kot so poudarjali, je namreč napaka slovenske strani nepopravljiva in treba je zaščititi hrvaške nacionalne interese.

Po uvodnem nagovoru premierja Zorana Milanovića, ki je predstavil predlog vlade za izstop iz arbitražnega postopka, je pred poslance v saboru v imenu hrvaške vlade stopila še hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić.

Pusić: Afera ni izbruhnila, ker naj bi se arbitražni postopek končal v škodo Hrvaški

Poudarila je, da je Hrvaška želela reševati spor o meji s Slovenijo na arbitražnem sodišču, a se je pokazalo, “da je to nemogoče in da bodo morali poiskati drugi način”. Spomnila je, da je za stari hrvaški predlog, da bi spor reševali na Meddržavnem sodišču v Haagu, tudi danes potrebno soglasje obeh strani.

Pusićeva je zavrnila tezo, da je do izbruha afere zaradi nedovoljene komunikacije med nekdanjim slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik prišlo, ker naj bi se arbitražni postopek končal v škodo Hrvaški.

“Menim, da je popolnoma nasprotno. Če bi slovenska stran menila, da lahko dobi vse, kar si želi, sporazuma ne bi kršila. Nimamo težav zaradi arbitražnega sporazuma, ampak zaradi njegove kršitve,” je izjavila ministrica, ki bo vodila postopke za izstop iz arbitražnega postopka, če bo sabor danes pooblastil vlado za začetek tega postopka na podlagi dunajske konvencije.

Sledila je razprava, v kateri so nastopili predstavniki poslanskih skupin v saboru in drug za drugim podprli vladni predlog o izstopu iz arbitražnega postopka.

Dragutin Lesar je v imenu Hrvaških laburistov - stranke dela (HL) dejal, da je arbitražni postopek politično in moralno diskreditiran, ker je ogroženo zaupanje v arbitražno sodišče in so bila kršena pravila delovanja sodišča.

Lesar je ocenil, da nikakršne spremembe arbitrov ne morejo povrniti zaupanje v arbitražni postopek, ker da so kompromitirani zapisi postali tudi sestavni del dokumentacije sodišča. Po njegovem mnenju zamenjava sodnika ne pomeni, da so odstranjeni tudi vzroki za kršitev tajnosti postopka.

Obstaja Meddržavno sodišče in Hrvaška mora vztrajati, da postopek poteka na tem sodišču v Haagu, ne glede na to da se slovenskim uradnikom zdi, da mednarodno sodišče “ni dovolj fleksibilno”.

Kosorjeva: Izbor novega arbitra za Hrvaško ne pomeni nič

Neodvisna poslanka Jadranka Kosor je spomnila na okoliščine, ki so pripeljale do arbitražnega sporazuma, ki ga je leta 2009 kot premierka podpisala s tedanjim slovenskim kolegom Borutom Pahorjem. Ocenila je, da je arbitražni postopek nepovratno porušen, ter poudarila, da slovenska stran sploh ni poskusila zanikati dejanj Sekolca in Drenikove.

Meni, da je tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec kršil 10. člen arbitražnega sporazuma s svojimi izjavami o neuradnih izidih arbitraže. Kot je dodala, sta poleg Sekolčeve vprašljivi vlogi še dveh arbitražnih sodnikov, Gilberta Guillauma in Bruna Simma.

“To, da so prijatelji v Sloveniji izbrali novega arbitra, za nas nič ne pomeni. To je, kot da bi na hišo s porušenimi temelji poskusili postaviti novo streho,” je dejala.

Karamarko: Šlo je za poskus prevare, izstop iz postopka za zaščito hrvaških nacionalnih interesov

Predsednik HDZ Tomislav Karamarko, ki je bil notranji minister v vladi, ko je bil podpisan arbitražni sporazum s Slovenijo, je dejal, da slovenska stran ni spoštovala sporazuma ter da je šlo za poskus prevare. Ocenil je, da so bili med “nujno in panično” izbiro novega sodnika kršeni tudi slovenski zakoni.

Poudaril je, da je namen hrvaškega izstopa iz arbitražnega postopka zaščita hrvaških nacionalnih interesov in mednarodnega prava kot temelja mednarodnih odnosov, tudi v EU.

Napovedal je, da si bo HDZ prizadevala za dobrososedske odnose, ki bodo temeljili na spoštovanju zakonov in medsebojnem upoštevanju. “Nikoli ne bomo zahtevali niti milimetra tujega, a ne bomo dovolili, da nam vzamejo naše,” je dejal Karamarko. Pozval je poslance, naj obvežejo aktualno in vse prihodnje vlade, da morajo z vsemi pravnimi, političnimi in diplomatskimi sredstvi zaščititi nacionalne in državne interese ter ozemeljsko celovitost Hrvaške.

Kajin: Sekolcu in Drenikovi so morda prisluškovali sami Slovenci

Neodvisni poslanec iz hrvaške Istre Damir Kajin je povedal, da sabor danes mora popraviti škodo, ki so jo Hrvaški storili s sporazumoma Drnovšek-Račan in Pahor-Kosor, zaradi katerih bi Hrvaška lahko izgubila teritorialni stik z Italijo. Ocenil je, da sta oba sporazuma Damoklejev meč nad Hrvaško, ter spomnil, da sta se z Račanom hudo sprla, preden je ta podpisal sporazum z nekdanjim slovenskim premierjem Janezom Drnovškom.

Po Kajinovi oceni je jedro spora neposredna koncesija nad 166 kvadratnimi kilometri hrvaškega morja, ki mu je treba prišteti še 140 kvadratnih kilometrov območja famoznega “dimnika” iz sporazuma Drnovšek-Račan. V tem sporazumu je bil “dimnik” del mednarodnih voda, v arbitražnem sporazumu pa del slovenskega morja, je povedal.

Kajin je poudaril, da ne verjame, da so hrvaški obveščevalci prisluškovali Sekolcu in Drenikovi, temveč meni, “da je nekdo drug to počel, morda celo sami Slovenci”.

STA

---