Hrvaška opozarja Slovenijo, da je del ograje na njenem ozemlju

Potem ko je hrvaški policijski predstavnik slovenskemu na mejnem prehodu Rigonce predal opozorilo, da je slovenska ograja postavljena na hrvaškem ozemlju, so razmere na mejnem prehodu mirne, a napete. Na vsaki strani meje so slovenske in hrvaške policijske enote, območje preletavajo tudi helikopterji.

 Foto: STA
Foto: STA

ZAGREB, DOBOVA > Na prostoru med obema mejnima prehodoma je nameščenih okoli 20 pripadnikov posebne policijske enote iz Slovenije. Kot so pojasnili na Policijski upravi Novo mesto, so opremljeni s standardno opremo. Na slovenski strani nad prizoriščem krožijo tudi helikopterji.

Tudi na hrvaški strani mejnega prehoda so nekaj časa ostali hrvaški policijski specialci, ki so se tja popoldne pripeljali s petimi kombiji. Kasneje pa je Jutarnji list poročal, da so se umaknili, ker so “dobili informacijo, da naj bi bil na višji ravni dosežen dogovor o umiku spornega dela slovenske ograje”.

“Če pa dogovor do četrtka zjutraj ne bo uresničen, bodo na mejo znova prišli hrvaški specialci in fizično odstranili sporne dele žice,” dodaja Jutarnji list. Hrvaški Dnevnik pa navaja pričakovanje načelnika zagrebške policijske uprave Gorana Burušića, da bo ograja umaknjena v četrtek dopoldne.

Dogajanje v Rigoncah spremlja veliko novinarskih ekip, tudi tujih. Policija sicer medijem ne dovoli dostopa do mostu, ki povezuje oba mejna prehoda.

Žičnata ograja, ki jo je Slovenska vojska začela postavljati davi, je zdaj nameščena tik do mostu, ki povezuje oba mejna prehoda na levem in desnem bregu Sotle.

Potem ko je hrvaški policijski predstavnik slovenskemu na mejnem prehodu Rigonce predal omenjeno ustno opozorilo, se je vrnil na hrvaško stran meje, nekaj trenutkov pa so bile po izjavah prič razmere precej dramatične. Najbolj, ko je oborožen hrvaški predstavnik prišel čez most na slovensko stran.

Iz Zagreba so sporočili, da bodo po predaji opozorila ograjo odstranili sami, če je Slovenija ne bo. V tem primeru bi morali priti na slovensko stran meje, kar pa je na omenjenem območju možno le prek dveh mostičkov ali pa čez reko.

Ukom: Postavitev tehničnih ovir poteka izključno na slovenskem ozemlju

Postavitev tehničnih ovir poteka izključno na slovenskem ozemlju in ne prejudicira poteka državne meje, ki je predmet arbitražnega postopka med državama, so danes sporočili iz Urada vlade za komuniciranje (Ukom). Kot so zapisali, je bila o tem predhodno seznanjena tudi hrvaška vlada.

Na terenu so po navedbah Ukoma hrvaškim policistom pojasnili, da gre za začasne tehnične ovire, ki so namenjene izključno usmerjanju migracijskih tokov.

O tem je bila predhodno seznanjena tudi hrvaška vlada, so zatrdili. Ministrstvo za zunanje zadeve pa do tega trenutka ni prejelo note s strani Hrvaške, so še zapisali v Ukomu.

Tiskovna predstavnica hrvaškega notranjega ministrstva Helena Biočić je pred tem napovedala, da bo hrvaška policija opozorila slovenske kolege, da so del žične ograje postavili na hrvaškem ozemlju nedaleč od Rigonc. Še pred tem je hrvaški notranji minister Ranko Ostojić napovedal, da jo bodo odstranili, če je Slovenija ne bo sama.

Hrvaški policijski predstavnik je na mejnem prehodu Rigonce slovenskemu kolegu nato dejansko ustno predal opozorilo, češ da je slovenska ograja postavljena na hrvaškem ozemlju. Nato se je vrnil na hrvaško stran meje. Razmere na mejnem prehodu so trenutno mirne, a napete.

Za STA so sicer danes na slovenskem zunanjem ministrstvu potrdili, da je Slovenija arbitražno sodišče že obvestila o začasnem ukrepu postavitve tehničnih ovir in razlogih za njegovo izvedbo ter pojasnila, da ukrep na noben način nima namena prejudicirati poteka meje.

Namen tega nujnega ukrepa je obvladovanje migracijskih tokov s ciljem zaščite varnosti ljudi ter nemotenega delovanja države. Ukrep v delo in odločitev arbitražnega sodišča glede poteka meje ne posega, so zatrdili na MZZ.

Dodali so še, da ima Slovenija polno zaupanje v delo arbitražnega sodišča in verjame, da bo razsodba prinesla dokončno rešitev spora o meji.

Ostojić je sicer danes v Slavonskem Brodu ocenil, da je ograja z bodečo žico, ki jo Slovenija postavlja ob hrvaški meji, “stran vržen denar”. Meni, da bi denar bolje uporabili, če bi zgradili začasne centre za begunce in migrante.

Slovenska vojska na posameznih odsekih na meji s Hrvaško postavlja bodečo žico, ki naj bi služila nadzorovanemu prehodu beguncev v državo. Nekaj sto metrov žice so postavili neposredno ob Sotli pri Velikemu Obrežu v občini Brežice ter na obeh straneh mejnega prehoda Gibina v občini Razkrižje.

Minister Ostojić je na današnji novinarski konferenci v hrvaškem začasnem begunskem centru v Slavonskem Brodu dejal, da nobena žica ne more preprečiti beguncem, da bi našli svojo pot. Poudaril je, da je veliko boljše, če je pot organizirana.

“Postavljanje žice je nepotrebno trošenje denarja. Veliko bolj pametno bi bilo, če bi zgradili sprejemne centre in zatočišča,” je ocenil.

Če so povedali, da gre za tehnične ovire, ki naj bi usmerjale pritok beguncev, je verjetno pričakovati, da Hrvaška ne bo spoštovala dogovorov, je opozoril Ostojić. Kot je izpostavil, vse poteka po napovedih in Hrvaška uresničuje načrte predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Ponovil je, da je slovenska žica nepotrebna, je poročal hrvaški radio.

Ostojić je zavrnil ugibanja, da je razlog za postavitev bodeče žice preboj beguncev s Hrvaške, ki se je zgodil ob meji prejšnji mesec. Ocenjuje, da je za to bila odgovorna slovenska stran, ker je devet ur blokirala sprejem beguncev ob izmišljenem izgovoru, da Avstrija sprejema manj ljudi.

Napovedal je novo pobudo za srečanje ministrov za notranje zadeve in izpostavil, da vztrajajo pri uresničitvi Junckerjevega načrta. Kot je dodal, sedanje videokonference niso učinkovite.

“Po 25 dneh je samo Hrvaška izpolnila dogovorjene zaveze. Naša zmogljivost je 5000 ljudi, ko bi tako bilo v Srbiji, na Madžarskem, v Makedoniji, Sloveniji, Avstriji in Bolgariji, bi lahko nadzirali vsak begunski val,” je njegovo izjavo povzela hrvaška tiskovna agencija Hina. Znova je poudaril, da je reševanje problema treba začeti v Grčiji.

Ostojić je zanikal očitek Slovenije, da Hrvaška ne registrira beguncev, ki jih prevaža proti Sloveniji ter je dejal, da niti Slovenija ne vpisuje podatkov o beguncih v skupni sistem registracije.

“Podatkov ne vpisujemo v sistem, ker tega ne počne prva država sprejema. Mi bomo začeli vpisovati podatke v sistem, ko bo to počela Grčija v svojih hotspotih,” je povedal. Pojasnil je, da so na ta način zavarovali Hrvaško, da ne bo postala hotspot pri vrnitvi beguncev, ki ne bodo uspeli dobiti pravico za bivanja v Evropi.

Dodal je, da je Ljubljani že sporočil, da ugovore glede registracije lahko usmeri edino Grčiji.

Hrvaška vlada je v torek sporočila, da bodo sprejeli vse potrebne ukrepe, da bi zaščitili hrvaške interese, potem ko je slovenski premier Miro Cerar napovedal, da bodo začeli na meji s Hrvaško postavljati začasne tehnične ovire in ograjo.

V največji hrvaški politični stranki HDZ, v kateri pričakujejo, da bodo oblikovali novo hrvaško vlado, so ocenili, da želi Slovenija z ograjo bolj učinkovito onemogočati nenadzorovan vstop migrantov na svoje ozemlje.

“Če drži, da je postavitev ograje dogovorjena z oblastmi v Avstriji in Nemčiji, ker pričakujejo večji priliv migrantov, potem morajo hrvaške oblasti nujno sprejeti enake ukrepe, da Hrvaška ne bo postala zbirni center za begunce v srednji in jugovzhodni Evropi,” je za današnji Večernji list izjavil mednarodni sekretar HDZ Miro Kovač.

Spomnil je, da HDZ od začetka begunskega vala na Hrvaškem zahteva poostreni nadzor meje. Med drugim so zahtevali od levosredinske vlade, naj hrvaška vojska zavaruje zeleno mejo s Srbijo.

Na Hrvaško so v torek iz Srbije z vlaki in avtobusi v center v Slavonskem Brodu prepeljali približno 7500 oseb, kar je največ ljudi v enem dnevu od začetka novembra, ko so center odprli.

Od polnoči do današnje 9. ure so tja prepeljali nekaj več kot 3000 ljudi. V begunskem centru je bilo nekaj več kot 2000 ljudi, ker begunce in migrante po registraciji organizirano odpeljejo proti Sloveniji. Od srede septembra je na Hrvaško prišlo več kot 358.000 beguncev in migrantov.

STA


Najbolj brano