Hrvaška bo plačala odškodnine žrtvam spolnega nasilja med vojno

Hrvaška vlada je danes poslala v sabor predlog zakona o pravicah žrtev spolnega nasilja med vojno. Za vsako žrtev spolnih zločinov predlagajo odškodnine v višini 100.000 ali 150.000 kun (13.150 ali 19.700 evrov) ter mesečna nadomestila.

ZAGREB > Hrvaški državljani, ki so bili žrtve spolnega nasilja med avgustom 1991 in junijem 1996, bodo tako po 20 letih končno dobili pravico do spoštljive obravnave in priznanja trpljenja, je dejala namestnica hrvaškega ministra za veterane Vesna Nađ. Po njenih besedah gre za odgovor države in družbe na neuspeh pri zaščiti žrtev in uresničevanju njihovih pravic v minulih dveh desetletjih.

Kot je pojasnila, zakon predvideva enkratna denarna nadomestila za žrtve spolnega nasilja v višini 100.000 kun. Če so bile žrtve ob spolnem nasilju mladoletne ali so po posilstvu zanosile, pa je predvidena odškodnina 150.000 kun.

Žrtve spolnega nasilja tudi moški

Poleg tega bodo žrtve lahko dobile mesečno nadomestilo v višini 73 odstotkov osnove za obračun nadomestil, podpor in odpravnin uporabnikov državnega proračuna. To bi znašalo približno 2500 kun (329 evrov).

Do odškodnin in mesečnih nadomestil bodo upravičeni tisti, ki so v času spolnega nasilja imeli hrvaško državljanstvo.

V raziskavi programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) so ocenili, da je bilo med vojno na Hrvaškem med 1500 in 2200 žrtev težjih oblik spolnega nasilja. Ocenili pa so, da bo status žrtve zahtevalo le malo tistih, ki so doživeli travmatično izkušnjo.

V raziskavi, ki so jo izvedli med pripravo zakona, so ugotovili, da bo svoje pravice zahtevalo kakih 120 žrtev spolnega nasilja. Na hrvaških sodiščih je bilo zaradi spolnih zločinov med vojno doslej vloženih več deset obtožnic, pravnomočnih sodb pa je bilo manj kot deset.

Strokovnjaki ocenjujejo, da žrtve, še posebej moški, težko priznajo, da so bile med vojno posiljene ali spolno trpinčene. Poudarjajo tudi, da država ni poskrbela za psihosocialno pomoč.

Cilj države je tudi kaznovanje storilcev spolnih zločinov med vojno

Hrvaško javnost je na usodo posiljenih žensk opozorila knjiga Sunčica, ki jo je leta 2012 objavila Marija Slišković, tudi sama žrtev množičnih posilstev med vojno. V knjigi je objavljenih 14 pričevanj spolno zlorabljenih žensk. Sliškovićeva, ki je tudi predsednica združenja žensk v vojni na Hrvaškem, ocenjuje, da je bilo med vojno 3000 žrtev spolnega nasilja.

Tudi hrvaški minister za veterane Predrag Matić, ki je kot hrvaški vojak v Vukovarju padel v srbsko ujetništvo in je pol leta preživel v taboriščih v Srbiji, je povedal, da je bil žrtev spolnega nasilja, ker so ga tako kot njegove soborce večkrat pretepli po genitalijah. V pogovorih za hrvaške medije je potrdil, da je slišal tudi za težje oblike spolnega nasilja, kot so posilstva moških in spolni odnosi med ujetniki, v katere so jih prisilili pazniki.

Matić je večkrat poudaril, da je cilj države tudi kaznovanje storilcev spolnih zločinov med vojno. Nekatere žrtve iz vzhodne Slavonije so pričale, da vsakič doživijo travmo, ko na ulici srečajo tiste, ki so jih posilili.

STA

---