Haaško sodišče Šešlja oprostilo vseh obtožb

Haaško sodišče je danes predsednika Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja oprostilo v vseh devetih točkah obtožnice, v katerih je bil obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Večinsko je presodilo, da tožilstvo obtožb ni dokazalo onkraj razumnega dvoma.

HAAG > Predsedujoči sodnemu senatu Jean Claude Antonetti je na koncu izreka sodbe dodal, da je Šešelj sedaj svoboden človek, potem ko je prvič v svoji zgodovini Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije sodbo izreklo v odsotnosti obtoženca.

Vojislav Šešelj je v Beogradu dejal, da sta sodnika profesionalna in poštena ter nista popustila pred političnimi pritiski. Napovedal je, da bo od Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zahteval 14 milijonov evrov odškodnine. Šešelj je na novinarski konferenci takoj po objavi razsodbe dejal, da je od vsega začetka vedel, da mu ne bodo mogli dokazati nobenega zločina, zato je takšna razsodba edina mogoča, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Vodja srbskih radikalov obžaluje, ker “njegovi prijatelji Milan Martić, general Zdravko Tolimir, Radovan Karadžić in mnogi drugi” v sodnem svetu niso imeli sodnikov, ki bi bili častni in pošteni, saj bi bili v tem primeru tudi oni na svobodi. Šešelj je dejal, da ideja velike Srbije ostaja močna. “S svojim političnim delovanjem sem doprinesel k njej, ampak ta ideja je nesmrtna,” je dejal.

Tožilstvo je zanj zahtevalo 28 let zapora. Ker gre za razsodbo na prvi stopnji, se lahko nanjo pritoži.

Sodišče je večinsko razsodilo, da tožilstvo ni dokazalo vzročne povezave med govori Šešlja, ki velja za vodilnega zagovornika velikosrbske ideje, v hrvaškem Vukovarju, Malem Zvorniku v BiH ter vasi Hrtkovci v Vojvodini proti Hrvatom oziroma Bošnjakom z zločini, ki so bili tam storjeni.

Z večino je tudi razsodilo, da ni obstajala skupinska zločinska pobuda, ki jo je vodil pokojni bivši srbski predsednik Slobodan Milošević, katere cilj je bila po navedbah tožilstva nasilna odstranitev večine nesrbskega prebivalstva z delov Hrvaške, BiH in Vojvodine zaradi oblikovanja velike Srbije.

"Cilj dogovora je bila obramba Srbov in ohranitev Jugoslavije in ne storitev zločinov," je povedal sodnik Antonetti. Večina članov sodnega senata je namreč tudi presodila, da je bil projekt oblikovanja velike Srbije političen in ne vojaški oziroma zločinski.

Sodišče je tudi razsodilo, da razglasitev avtonomije pripadnikov srbskega naroda na območju Hrvaške in BiH ni bila rezultat zločinske namere.

Tudi napotitev prostovoljcev Srbske radikalne stranke iz Srbije v vojne na Hrvaškem in v BiH, ki jih je rekrutiral tudi Šešelj v okviru svoje stranke, ni imela značaja zločina, so presodili.

Šešelj pa ni bil hierarhično nadrejen prostovoljcem, ko so sodelovali v vojaških operacijah v BiH in na Hrvaškem, temveč so bili ti podrejeni vojaški hierarhiji na terenu, torej "Vojski Jugoslavije in vojski Republike srbske".

Predsednik hrvaške vlade Tihomir Orešković je danes med obiskom v Vukovarju ocenil, da je oprostilna sodba Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije v primeru predsednika Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja sramotna ter da predstavlja poraz haaškega tožilstva. "Danes sem v Vukovarju, v katerem je Šešelj delal zlo, nikoli pa se ni pokesal. Zažigal je zastave Hrvaške in Evropske unije. Žal je haaško sodišče povedalo svoje. Upam, da se bo tudi Srbija odzvala ter da bomo videli prave odločitve in obnašanje naših sosedov," je izjavil Orešković, ki je v Vukovarju obiskal spominsko območje na Ovčari, kjer so srbski vojaki zagrešili množične zločine proti Hrvatom.

Na začetku izreka sodbe je sicer francoski sodnik Antonetti v imenu sodnega senata kritiziral tožilstvo, ker so bili obtožnica in dokazi polni nejasnosti in nedoslednosti, ki so zapletli delo.

V večini točk obtožnice je imela nasprotno mišljenje italijanska sodnica Flavia Lattanzi.

Šešelj je bil v haaškem priporu skoraj 12 let, od februarja 2003, ko se je po objavi obtožnice predal, do novembra 2014, ko so ga zaradi zdravstvenih težav izpustili in je sedaj v Beogradu. Sodišče mu je sodbo izreklo štiri leta po koncu sojenja 20. marca 2012.

STA

---