Györkös Žnidarjeva: Odločitev o uporabi tehničnih sredstev je lahko sprejeta danes

Tehnična sredstva za zavarovanje meje so pripravljena, potrebna je samo politična odločitev, je povedala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar danes v Bruslju. Na vprašanje, ali bo odločitev sprejeta danes na seji vlade, je odgovorila: “Mislim, da bi se znalo zgoditi. Težko pa rečem, saj je to odvisno tudi od ostalih partnerjev.”

BRUSELJ > Odločitev je po besedah Vesne Györkös Žnidar odvisna od ocene stanja in od ukrepov sosednjih držav, saj je Slovenija vpeta v verigo in ni sama na balkanski migracijski poti.

Okoliščina, na katero mora biti Slovenija kot majhna država z omejenimi zmogljivostmi še posebej pozorna, je krepitev migracijskega toka, je še izpostavila ministrica.

Na vprašanje, kako na priprave Slovenije na postavitev tehničnih sredstev gledajo v EU, je ministrica odgovorila, da na primer izjave njene avstrijske kolegice Johanne Mikl-Leitner kažejo, da so sinhronizirani.

Uporaba tehničnih sredstev na meji je legitimen korak, podlage zanj so tako v schengenskem zakoniku kot v slovenski zakonodaji, je še izpostavila ministrica.

Zunanji minister Karl Erjavec je danes pred sejo vlade, ki zdaj traja že več kot štiri ure, dejal, da lahko Slovenija v sredo ali najpozneje v četrtek pričakuje od 20.000 do 30.000 migrantov.

POP TV je sicer v oddaji 24 ur poročal, da naj bi v Slovenijo neuradno že prispelo 120 kilometrov žičnate ograje, ki jo je Slovenija kupila na Madžarskem, ker je bila na Poljskem čakalna vrsta predloga. Pristojni naj bi že pridobivali soglasja lastnikov zemljišč za postavitev ograje.

Slovenska notranja ministrica je sicer danes na izrednem zasedanju v Bruslju kolege obvestila o razmerah v Sloveniji, ki je pod velikim migracijskim pritiskom, zelo nesorazmernim glede na velikost države.

Od sredine oktobra je v Slovenijo vstopilo že več kot 160.000 migrantov, kar je več kot osem odstotkov vseh prebivalcev; soočamo se tudi s prihodom do 13.000 migrantov dnevno, je izpostavila.

Te številke Slovenija po ministričinih navedbah pogosto ponavlja z določenim namenom - ker želi poudariti, da je kot država z dvema milijonoma prebivalcev ena najmanjših držav v schengenskem območju in ima tako tudi najmanjše zmogljivosti, tudi glede morebitne integracije, je poudarila Györkös Žnidarjeva.

Slovenska ministrica je na zasedanju tudi poudarila, da Slovenija po najboljših močeh izvaja schengensko zakonodajo, torej registracijo in varnostni pregled vseh, ki prihajajo na njeno ozemlje.

Kolegom je tudi povedala, da odkrito pričakuje, da bo EU napela vse sile za varovanje schengenskega prostora. Edini način za zagotovitev nadzorovanega toka je po njenih besedah preko varovanja schengenske meje.

Pri tem je ministrica poudarila potrebo po učinkovitem nadzoru na zunanji meji, kjer se nenadzorovano vstopa v EU, zaradi česar je tudi Slovenija v težkem položaju, saj preko dveh zunanjih mej unije pred njeno schengensko mejo nenadzorovano prehaja tok migrantov, kar je nesprejemljivo.

Slovenija bo tudi v bodoče storila vse za ohranitev schengenskega prostora, enako pa pričakuje tudi od ostalih članic. Jasno stališče oziroma ukrepanje pričakuje tudi od Evropske komisije kot skrbnice pogodb in schengenskega prostora.

“Če imamo v sistemu pomanjkljivosti, jih bo pač treba odpraviti,” je dejala Györkös Žnidarjeva. Schengenska pravila je treba po njenih besedah prilagoditi objektivnim razmeram.

Ministrica decembra pričakuje odkrito razpravo o tem, v kakšni kondiciji je schengenski prostor, sploh glede na to, da se od začetka migracijske krize na vseh ravneh omenja, da je pravica državljanov EU do prostega gibanja ogrožena.

Da je zadeva resna, priča po besedah Györkös Žnidarjeve tudi nastop nemškega kolega Thomasa de Maizierja, ki je opozoril, da ima EU le še nekaj tednov časa, preden bodo države začele sprejemati enostranske ukrepe.

Ministrica se je ob robu zasedanja srečala z estonskim, latvijskim, češkim, in nemškim kolegom ter z avstrijsko kolegico. Med drugim se jim je zahvalila za vso pomoč, ki so jo doslej nudili.

STA

---