Györkös Žnidarjeva: Namen slovenskih predlogov je poslati močan signal potencialnim migrantom

Namen slovenskih predlogov za soočanje z migracijskim tokom ni osamitev Grčije, temveč dodatno znižati številke na migracijski poti in poslati močan signal potencialnim migrantom, je poudarila notranja ministrica Vesna Györkos Žnidar v Amsterdamu.

AMSTERDAM > Ministrica Vesna Györkos Žnidar je v povezavi z današnjim neformalnim zasedanjem v Amsterdamu, ki ga je označila za enega pomembnejših, izpostavila zlasti sestanek držav vzdolž balkanske migracijske poti, ki je na pobudo Slovenije potekal ob robu zasedanja.

Na tem sestanku je predstavila pobudo slovenskega premierja Mira Cerarja, ki vključuje dva ključna poudarka: poziv k določitvi skupnih meril za sprejem oziroma zavrnitev oseb na meji ter h konkretni pomoči Makedoniji pri nadzoru meje z Grčijo.

Med ugotovitvami sestanka je izpostavila napoved, da bosta nizozemsko predsedstvo in Evropska komisija preučila skupna merila za sprejem oziroma zavrnitev oseb na meji. Za opredelitev meril bo sicer po njenem mnenju potrebnega še nekaj časa in usklajevanja.

Izpostavila je tudi, da za Berlin merilo prošnje za azil v Avstriji ali Nemčiji pri odločanju o sprejemu ali zavrnitvi oseb na meji ni sprejemljivo, kar je po ministričinih navedbah pričakovano, saj je Nemčija zelo obremenjena.

Ministrica: Slovenija trenutno ne bo spreminjala ureditve na meji

Slovenija kljub temu po ministričinih besedah v tem trenutku ne bo spreminjala ureditve na meji, v bodoče pa se bo še naprej odzivala na omejitve v Avstriji in Nemčiji z enakovrednimi ukrepi, v skladu s pripravljenim načrtom stopnjevalnih ukrepov.

Namen ukrepov za omejitev migracijskega toka, ki jih predlaga Slovenija, sicer po ministričinih besedah ni osamitev Grčije, temveč dodatno znižati številke na migracijski poti in poslati močan signal potencialnim migrantom.

Je pa slovenski predlog po njenih besedah skladen s predlogi in ukrepi sosednje Avstrije, ki izvaja zelo izrazit pritisk na Grčijo kot prvo državo vstopa v EU in utemeljeno zahteva, da se v Grčiji vzpostavi učinkovit sistem.

“To je tudi naše stališče, ki ga konkretiziramo s pobudo predsednika vlade, torej da se problem rešuje čim bliže izvoru, če ne v Grčiji, pa vsaj na meji z Makedonijo,” je poudarila ministrica.

V odziv na nekatera neuradna tolmačenja, da gre pri slovenski pobudi za podporo izločitvi Grčije iz schengna, je ministrica poudarila, da v tem trenutku tega ne dojema kot grožnje z izključitvijo.

Slovenska pobuda je po njenih besedah le eden od elementov v skupnih prizadevanjih, da se izvaja politični pritisk na tiste države, ki doslej niso vložile maksimalnih naporov v zavarovanje zunanjih mej.

Tudi idejo o mini schengnu je treba po besedah Györkös Žnidarjeve razumeti v sklopu političnih pritiskov na nekatere države, naj izvedejo vse tiste ukrepe, ki so v njihovi pristojnosti.

“Mini schengen po schengenskem zakoniku ne obstaja”

Na vprašanje, ali je kdo danes omenjal mini schengen, je odgovorila, da ne. “Mini schengen po schengenskem zakoniku ne obstaja. Porodil se je v strokovnih krogih kot oblika političnega pritiska na tiste države, ki niso vložile maksimalnih naporov v zavarovanje zunanje meje,” je dodala.

Tudi 26. člen schengenskega zakonika, ki omogoča do dveletni nadzor na notranjih mejah v schengnu, je po njenih besedah naravnan v smeri izvajanja političnega pritiska, a za zdaj podton vseh teh pritiskov ostaja, da se schengen v celoti ohrani.

Če vse to ne bi prineslo potrebnih rezultatov, pa bi bilo treba razmišljati tudi o drugih ukrepih, a v tem trenutku še ne, je še dodala ministrica.

Na vprašanje, kako verjetno je, da bo 26. člen treba uporabiti, je ministrica odgovorila, da se o tem še niso konkretno pogovarjali, da ni bilo ne razprave o časovnih vidikih ne vsebinsko glede pogojev.

Novi hrvaški notranji minister se današnjih sestankov v Amsterdamu ne udeležuje, ga je pa slovenska ministrica danes ob čestitki ob imenovanju pozvala k čimprejšnjemu srečanju in pričakuje njegov odziv v naslednjih dneh.

Slovenska ministrica pričakuje od Hrvaške v prihodnje bolj konstruktivno sodelovanje. “Vsekakor ne pričakujemo politike informacijske blokade, ki smo je bili deležni v preteklosti, ker je to zelo oteževalo situacijo,” je poudarila.

Notranji ministri EU pozvali k začetku procesa uvedbe skrajne možnosti nadzora v schengnu

Notranji ministri EU so danes v Amsterdamu Evropsko komisijo pozvali, naj pripravi pravno in praktično podlago za možnost uporabe skrajne možnosti nadzora na notranjih mejah v schengenskem območju. Gre za možnost sprožitve 26. člena schengenskega zakonika, ki omogoča do dveletno uvedbo nadzora v schengnu.

Ker so sedanji ukrepi začasnega nadzora na notranjih mejah v schengnu časovno omejeni in ker rekordni migracijski pritok ne pojenja, so ministri pozvali komisijo, naj pripravi podlago za uporabo 26. člena schengenskega zakonika, je povedal nizozemski minister za migracije Klaas Dijkhoff.

Poudaril je tudi, da so dali notranji ministri komisiji jasno znamenje, naj preuči možnosti za podporo evropske agencije za zunanje meje Frontex na meji med Makedonijo in Grčijo. K temu je dodal, da se je predsednik komisije Jean-Claude Juncker na to pobudo odzval pozitivno.

STA

---