Grki ne vedo, o čem bodo sploh glasovali

Dan pred referendumom v Grčiji, na katerem bodo odločali o predlaganih ukrepih, se z grško dramo bolj ukvarjajo doma kot v evropskih državah. Po javnomnenjskih raziskavah sta tabora “za” in “proti” skoraj poravnana, zato izida ni mogoče z gotovostjo napovedati, hkrati pa se niti ne ve, kaj bi sploh pomenila podpora ali zavrnitev referenduma.

ATENE, BRUSELJ> Na lističu bo sicer vprašanje: “Ali naj bo sprejet načrt dogovora, ki so ga predložile Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad 25. junija 2015 in je sestavljen iz dveh delov, ki sestavljata njihov enoten predlog? Naslov prvega dokumenta je Reforme za dokončanje trenutnega programa in drugega Preliminarna analiza vzdržnosti dolga.” Da bo referendum veljaven, se ga mora udeležiti najmanj 40 odstotkov volilcev.

Če zanemarimo dejstvi, da je svet Evrope ocenil, da referendum ne dosega demokratičnih standardov, ter da mnogi smatrajo, da je vprašanje nerazumljivo (nekaj pravnikov se je obrnilo tudi na upravno sodišče) in nerelevantno (omenjeni dogovor sploh ni več v igri, ker se je program pomoči s 30. junijem iztekel), se akterji ne strinjajo niti o tem, kaj bi potrditev ali zavrnitev pomenili. Pobudniki referenduma, premier Cipras in njegova vlada, pravijo, da bi “ne” pomenil boljše pogajalsko izhodišče za Grčijo v nadaljnjih pogovorih, njihovi evropski partnerji, z Junckerjem, Merklovo in Dijsellbloemom (vodja evroskupine) na čelu pa, da je to preprosto referendum o evru. Če bo izglasovan ne, naj bi to pomenilo, da Grčija ne želi ostati v evrski skupini.

Sicer je v zadnjih dneh prišlo do zbližanja stališč na obeh straneh. Tudi grški finančni minister Varoufakis je izjavil, da bo naslednji teden v vsakem primeru prišlo do dogovora, ki bo Grčiji spet omogočil normalno finančno poslovanje, na strani posojilodajalcev pa je vse več tistih, ki omenjajo vsaj delni odpis dolgov, a se o tem pred referendumom ne želijo pogovarjati.

Medtem je zadnja javnomnenjska raziskava pokazala, da se krepi naklonjenost predlogom evropskih posojilodajalcev. Naklonjenih naj bi bilo 44,8 odstotka anketirancev, 43,4 odstotka pa jih je bilo proti. A je treba upoštevati, da so tisti, ki so proti, torej podporniki vladne Sirize, manj dosegljivi anketarjem, kar se je izkazalo že na januarskih parlamentarnih volitvah. Pritisk evropskih institucij, katerega posledica je tudi zaprtje bank in omejitev dvigov iz bankomatov, je načel načelni položaj ponosnih Grkov, ki nočejo, da z njimi ravnajo nespoštljivo in podcenjujoče.

Poleg vlade, ki jo sestavljata Siriza in nacionalistični Neodvisni Grki, kampanjo za referendumski “ne” dela tudi nacistična Zlata zora. Sredinske stranke zagovarjajo “da”, saj ocenjujejo, da bi izstop iz evrske skupine prizadejal Grčiji še več komplikacij kot pristanek na zahtevane reforme. Komunistična stranka je pozvala privržence, naj oddajo bele glasovnice.

Najpomembnejši člani vlade so že napovedali, da bodo v primeru izglasovane podpore sporazumu odstopili, kar bi pomenilo, da bi Grčija zašla še v politično krizo. V vsakem primeru pa je Grčija v izredno težkem položaju, saj že v naslednjih tednih v plačilo zapadejo nova posojila, državna blagajna pa je prazna.

DENIS SABADIN

---