Grčija čaka odločitev evropskih prestolnic
Grčija po petkovi odločitvi finančnih ministrov območja evra, ki so potrdili dogovor o tretjem programu pomoči tej obubožani državi v vrednosti do 86 milijard evrov, v teh dneh zre v evropske prestolnice. Dogovor morajo namreč potrditi nekateri nacionalni parlamenti, v sredo pa bodo guvernerji ESM na telekonferenci odobrili izplačilo prve tranše.
Grčija bo v prvi tranši dobila 26 milijard evrov.
DUNAJ, BERLIN, AMSTERDAM
> Potem ko sta prejšnji teden soglasje k novi pomoči Grčiji, že tretji v zadnjih petih letih, dala finski in latvijski parlament, bodo to po poročanju agencije Bloomberg danes storili še parlamenti v Španiji, Estoniji in parlamentarni odbor v Avstriji, v sredo pa še “težkokategornika” - nemški in nizozemski parlament.
V sredo popoldne bodo nato finančni ministri območja evra v funkciji guvernerjev stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM) prek telekonference odobrili izplačilo prve tranše, s katero se nekoliko mudi, saj Grčiji v četrtek v plačilo zapade za okoli 3,4 milijarde evrov obveznosti do Evropske centralne banke.
Grčija bo v prvi tranši dobila 26 milijard evrov. Deset milijard evrov bo šlo na poseben račun pri ESM, ki bo namenjen ukrepom za stabilizacijo bank, 13 milijard evrov bodo Atene dobile takoj, preostale tri milijarde evrov pa na podlagi pregleda izvajanja javnofinančnih in reformnih ukrepov predvidoma v dveh delih septembra in oktobra.
Grčija bo lahko do 86 milijard evrov pomoči iz ESM črpala v prihodnjih treh letih, vendar je prvi mož ESM Klaus Regling v petek ocenil, da območje evra vendarle ne bo pokrilo celotne vsote. Še vedno namreč ostaja odprto sodelovanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v programu, del potreb naj bi pokrili tudi s prihodki od privatizacije, prav tako pa bi Grčija v tem času vsaj delno lahko obnovila dostop do finančnih trgov.
Generalna direktorica IMF Christine Lagarde je v petek znova poudarila, da je grški dolg nevzdržen. To bo zato eno od dveh ključnih vprašanj pri odločanju IMF o tem, ali bo sodeloval tudi pri tretjem paketu pomoči Grčiji. Poleg ukrepov za lajšanje dolga v IMF pričakujejo tudi bolj podrobna pojasnila reformnih in finančnih ukrepov Grčije.
Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je v petek izrazil pričakovanje, da bo odbor izvršnih direktorjev IMF o sodelovanju pri novi pomoči Grčiji razpravljal oktobra. To je pomembno vprašanje tudi za Nemčijo, ki vztraja, da sklad s sedežem v Washingtonu mora sodelovati v novem programu.
Njihovi dvomi bodo nemški kanclerki Angeli Merkel zato povzročili nekaj težav, ko bo v sredo nagovorila bundestag, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nemški časnik Bild je na ponedeljkovi naslovnici Merklovo že obtožil, da je prelomila svojo obljubo, ko jo dejala, da bo IMF sodeloval v novem programu pomoči.
Čeprav Nemčija vztraja pri sodelovanju IMF, je po drugi strani prav Berlin tisti, ki ne popusti in vztraja, da odpis dolga Grčiji ni možen, so pa pripravljeni razpravljati o njegovem prestrukturiranju.
STA