Grčija bo dobila novih 86 milijard pomoči

Grčija je včeraj z mednarodnimi posojilodajalci dosegla dogovor o tretjem programu pomoči, ki bo po pričakovanjih vreden do 86 milijard evrov. Za dokončni podpis dogovora morajo uskladiti samo še nekaj manj pomembnih podrobnosti. S tem se bo izpostavljenost evrskih držav in z njimi tudi Slovenije do Grčije še povečala.

ATENE > Slovenska vlada se še ni izrekla, ali bo podprla dosežen sporazum, pomisleki pa bi lahko bili povezani s tem, da bi se z novim posojilom še povečala izpostavljenost Slovenije do Grčije, ki že napoveduje, da vseh posojil ne bo mogla vrniti. Zagovorniki posojil sicer trdijo, da se izpostavljenost ne bo povečala, saj Slovenija denarja ne bo posodila neposredno, temveč zgolj posredno prek stalnega evrskega reševalnega mehanizma ESM, v katerega je Slovenija prispevala že v preteklosti.

Kapital sklada ESM znaša 702 milijardi evrov, od tega je dejansko vplačanih 80 milijard, Slovenija pa je vplačala 342,08 milijona evrov. Ob ESM, ki naj bi prispeval približno 65 milijard pomoči, bo v tretjem svežnju sodeloval tudi IMF (Mednarodni denarni sklad) s 16 milijardami evri, čeprav se je svojega vložka dolgo časa otepal. Če upoštevamo slovenski delež v kapitalu ESM (0,4247 odstotka), bo potem na Slovenijo v tretjem svežnju odpadlo nekaj manj kot 300 milijonov evrov, s čimer se bo slovenska izpostavljenost do Grčije povečala na 1,9 milijarde evrov.

Slovenskega finančnega ministra Dušana Mramorja, ki bo v imenu Slovenije podpisoval sporazum, najbolj skrbi javna podpora, saj so nekatere države, na primer Finska, že napovedale, da pri tretjem svežnju pomoči ne bodo sodelovale. Zato se bo še za malenkost povečala udeležba drugih držav. Za sprejem novega svežnja pomoči je sicer potrebna le kvalificirana večina (80 odstotkov držav) 19 evrskih držav.

Ob omenjenem posojilu dogovor med Grčijo in Evropsko centralno banko (ECB), Mednarodnim denarnim skladom (IMF), Evropsko komisijo in stalnim mehanizmom za stabilnost evra (ESM) vsebuje reforme v gospodarskem, finančnem in socialnem sistemu, ki so se jim Grki dolgo časa upirali. 35 predpisov, ki bodo uzakonili reforme, mora Grčija uveljaviti še preden bo dobila denar, le nekaj manj pa jih mora uvesti do oktobra. Med ukrepi so tudi tisti, s katerimi se je Grčija strinjala, ko so jo rešili pred bankrotom: zvišanje davkov za ladjarje, zmanjšanje izdatkov za vojsko, ukinitev nekaterih subvencij za kmete, ukinitev izjem pri predčasnih upokojitvah, bolj učinkovito pobiranje davkov, olajšave za otoke naj bi odpravili naslednje leto ...

Grški parlament naj bi o dogovoru glasoval jutri, v petek naj bi o njem odločali tudi finančni ministri območja evra, v nekaterih članicah pa se morajo strinjati tudi parlamenti. Grčiji se mudi, saj mora 20. avgusta ECB poplačati 3,4 milijarde evrov. A največjo bojazen evropskih držav je, da tudi tretji sveženj pomoči Grčiji ne bi pomagal postaviti se na lastne noge, saj marsikateri strokovnjak dvomi o učinkovitosti ukrepov iz Bruslja in Frankfurta. Ob tem pa del vladajoče Sirize nasprotuje reformam, zato se jeseni obetajo nove volitve.

DENIS SABADIN

---