Grabar Kitarovićeva se ne bo resneje lotila spora o LB

Ni zelo verjetno, da bi se nova hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović kot soustvarjalka hrvaške zunanje politike resneje spoprijela z reševanjem problema Ljubljanske banke, sta ocenila hrvaški politični analitik Davor Gjenero in politolog Tihomir Cipek. Menita, da nova predsednica ne bo dodatno zapletala odnosov s Slovenijo.

Hrvaški politični analitik Davor Gjenero in politolog Tihomir Cipek menita, da nova predsednica Kolinda Grabar Kitarović ne bo dodatno zapletala odnosov s Slovenijo. Foto: © Antonio Bronic / Reuters
Hrvaški politični analitik Davor Gjenero in politolog Tihomir Cipek menita, da nova predsednica Kolinda Grabar Kitarović ne bo dodatno zapletala odnosov s Slovenijo. Foto: © Antonio Bronic / Reuters

ZAGREB > V slovensko-hrvaško odnosih je bilo od razglasitve neodvisnosti obeh držav obdobje najboljšega sodelovanja in največjega medsebojnega zaupanja v času zmerno levičarskega slovenskega premierja Boruta Pahorja in zmerno konservativne pragmatične hrvaške premierke Jadranke Kosor, spominja Davor Gjenero.

Grabar Kitarovićeva velja za zmerno in pragmatično političarko

Ocenjuje, da je Pahor kot predsednik države po nedeljskih volitvah dobil zelo podobno kolegico, kot je bila Kosorjeva. Tudi Kolinda Grabar Kitarović velja za zmerno in pragmatično političarko.

“Malo verjetno je, da bo sodelovanje predsednikov cvetelo, kot je med premierjema leta 2009, čeprav lahko proces Brdo dobi nov zagon. Pahor in Grabar Kitarovićeva sta nedvomno evroatlantsko usmerjena in naklonjena približevanju gonilnim silam EU,” meni Gjenero.

Dodaja, da nista konfliktni osebi ter da ne bosta generirala novih dvostranskih problemov. Ocenjuje še, da je manj verjetno, da bi se lotila reševanja edinega preostalega resnega vprašanja med državama, posojil in depozitov Ljubljanske banke.

Gjenero je opozoril, da je hrvaška zunanja ministrica v volilni noči jasno sporočila, da je hrvaška zunanja politika v pristojnosti vlade, ter pokazala, da soustvarjanju zunanje politike s predsednico države ne bo dajala velikega pomena.

Tudi politolog Tihomir Cipek meni, da nova hrvaška predsednica ne bo vložila veliko energije v reševanje spora o LB, temveč da se bo bolj osredotočala na ustvarjanje boljšega položaja Hrvaške v EU in zvezi Nato. Po njegovem mnenju je velik del spora že urejen na sodiščih.

Josipović izgubil volitve, ker ni dovolj jasno predstavil svojega programa ustavnih reform

Za izjavo Grabar Kitarovićeve po volilni zmagi, da bo za hrvaško manjšino v sosednjih državah zahtevala enak status, kot jih imajo nacionalne manjšine na Hrvaškem, je ocenil, da je bila bolj usmerjena proti Srbiji in Črni gori kot proti Sloveniji.

Profesor na zagrebški fakulteti za družbene vede Cipek meni, da je Ivo Josipović izgubil volitve, ker ni dovolj jasno predstavil svojega programa ustavnih reform in ni imel jasnega odgovora, zakaj sprememb ni uveljavil že v prvem petletnem mandatu.

Gjenero pravi, da je zmaga Grabar Kitarovićeve tudi posledica dejstva, da je HDZ uspela obnoviti strankarsko strukturo in si povrniti volilno telo. Največja hrvaška opozicijska stranka je pripravljena na zmago na prihajajočih parlamentarnih volitvah, napoveduje.

Dodaja, da je Josipović z več kot milijon glasovi ohranil politični kapital, in je napovedal, da ostaja v političnem življenju. “Torej se bo vrnil v SDP, kar pomeni, da bo prevzel vodenje tistega dela stranke, ki si želi odstopa Milanovića, ker ga imajo tudi za odgovornega za politične poraze socialdemokratov,” sklepa.

STA


Najbolj brano