Glavašu bodo znova sodili za vojne zločine

Hrvaško vrhovno sodišče je zaradi proceduralnih napak v celoti razveljavilo prvostopenjsko sodbo nekdanjemu poveljniku obrambe v Osijeku Branimirju Glavašu in petim soobtožencem zaradi vojnih zločinov. Županijsko sodišče v Zagrebu bo moralo sojenje v primerih “garaža” in “selotejp” ponoviti.

ZAGREB > Hrvaško vrhovno sodišče je ugotovilo, da so na prvi stopnji napačno obravnavali obdobje, v katerem so bili zgrešeni zločini, kot “nemednarodni oboroženi spopad”.

Sodnik županijskega sodišča je menil, da do priznanja Hrvaške 15. januarja 1992 ni bilo meddržavne vojne. Vrhovno sodišče pa je sklenilo, da se je meddržavna vojna začela 8. oktobra 1991, ko je sabor dokončno prekinil vse povezave s takratno SFRJ.

Zato je treba primer “garaža” iz avgusta 1991 obravnavati v skladu z nemednarodnim spopadom, primer “selotejp” iz decembra 1991 pa kot meddržavni spopad, so pojasnili na vrhovnem sodišču.

Prvi primer sojenja po prestani zaporni kazni

Gre tudi za prvi primer na Hrvaškem, v katerem bodo ponovili sojenje v celoti, potem ko so obtoženci že prestali zaporne kazni. Glavaš je na pogojni prostosti do junija 2017, ko se mu bo iztekla osemletna zaporna kazen, ki jo je prestal v zaporih v Bosni in Hercegovini.

Tožilstvo je vložilo obtožnico proti Glavašu in ostalim leta 2007. Obtožili so ga, da ni preprečil umorov in trpinčenja najmanj dveh civilistov, večinoma srbske narodnosti, v poslopjih nekdanjega sedeža sekretariata za narodno obrambo v Osijeku ter zaradi usmrtitev najmanj desetih civilistov na obali Drave v največjem slavonskem mestu leta 1991 in 1992.

Sojenje so do objave prvostopenjske sodbe leta 2009 iz različnih razlogov trikrat začeli znova. Glavaš je bil na prvi stopnji spoznan za krivega in obsojen na deset let zapora, soobtoženci pa na zaporne kazni med pet in osem let zapora. Glavaš je pred objavo sodbe pobegnil v BiH, kjer ima družinsko hišo. Poleg hrvaškega ima tudi državljanstvo BiH.

Vrhovno sodišče je leta 2010 Glavaša pravnomočno obsodilo na osem let zapora, ki jo je Glavaš od leta 2011 prestajal v BiH, ker je sodišče v BiH potrdilo odločitev hrvaškega sodišča.

Hrvaško ustavno sodišče je januarja lani razveljavilo pravnomočno sodbo in Glavaša so lani izpustili iz zapora v Mostarju na pogojno prostost. Ustavni sodniki so od vrhovnega sodišča zahtevali ponovitev procesa zaradi pritožbe, da so med postopkom kršili Glavaševe pravice, kot jih določa konvencija o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Glavaš je po četrtkovi objavi odločitve vrhovnega sodišča ponovil, da nima nobene povezave z vojnimi zločini iz obtožnice. Pričakuje, da bo oproščen v ponovljenem postopku, v katerem bo treba znova zaslišati vse priče in predstaviti vse dokaze.

Medtem so nekatere priče umrle, spremenil se je tudi status nekaterih izmed ključnih prič, ki niso več skesanci, temveč obtoženci. To lahko pomeni, da ključni priči ne bo treba odgovarjati na vprašanja sodišča, ki bi jo lahko dodatno inkriminirala.

Napovedal kandidaturo na volitvah

Glavaš je v četrtek napovedal, da bo kot obtoženec za vojne zločine in ne več kot obsojenec kandidiral na predčasnih parlamentarnih volitvah 11. septembra na volilnem seznamu regionalne desničarske stranke Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB), ki jo je ustanovil, potem ko so ga leta 2005 vrgli iz HDZ. Glavaš je bil saborski poslanec tudi v prejšnjem sklicu sabora kot tudi v času pred in po vložitvi obtožnice.

STA

---