Furlanski sauvignon na prangerju

Nevihta, ki jo je povzročilo razkritje, da orožniki preiskujejo 15 vzorcev sauvignona cenjenih furlanskih in še dveh drugih italijanskih kleti, se nikakor ne poleže. In se še lep čas ne bo, saj bodo rezultati analiz znani šele v mesecu dni, kar pa sploh ni edini razlog za nejevoljo, ki pretresa vinski svet sosednje dežele.

Stanko Radikon: ““Javna skrivnost je, da po naših 
kleteh krožijo prodajalci nedovoljenih enoloških 
sredstev in prav tako je javna skrivnost, da jih 
nekateri vinogradniki kupujejo in uporabljajo.” Foto: Sašo Dravinec
Stanko Radikon: ““Javna skrivnost je, da po naših kleteh krožijo prodajalci nedovoljenih enoloških sredstev in prav tako je javna skrivnost, da jih nekateri vinogradniki kupujejo in uporabljajo.” Foto: Sašo Dravinec

FURLANIJA > Medtem ko novinarji mrzlično iščejo sogovornike, pripravljene povedati svojo plat resnice, se številni strokovnjaki sprašujejo, kaj naj bi bilo v vinu takšnega, da bi lahko brez trohice dvoma potrdili sum o nezakonitih dodatkih.

Zahtevna analitika

“Stvar ni tako preprosta, kot je videti,” pravi dr. Melita Sternad-Lemut z Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo in Centra za raziskave vina Univerze v Novi Gorici. “Analitika je že dovolj razvita, da bi lahko odkrila zelo veliko število komponent v vzorcu vina, toda kako naj ugotovi ali so aromatiko spodbujali prekurzorji, prisotni v vinogradu in moštu, ali pa da je šlo za kasnejše dodajanje arom, ki so lahko povsem identične naravnim. Potrebovali bi jasne sortne standarde, potrjene metode in inštitut s certifikatom, ki bi bil pooblaščen za spremljanje trgatev in dajanje tovrstnih zaključkov,” trdi znanstvenica. Sternad-Lemutova, ki za poglobljene analize metabolomike (vede, ki proučuje kemijske procese med presnovo, kamor sodi tudi fermentacija mošta) sodeluje z inštitutom iz San Michela s Tridentinskega, meni, da je na svetu le malo centrov, kjer lahko opravijo do zdaj najbolj celovite metabolomske analize.

Bodo uspeli dokazati dodatke?

Če orožnikom ne bo uspelo dokazati, da je bilo v vzetih vzorcih sauvignona, glivic in drugih enoloških sredstev kar koli narobe, potem njihova akcija ne bo izzvenela v prazno, ampak bo strel v koleno. “Javna skrivnost je, da po naših kleteh krožijo prodajalci nedovoljenih enoloških sredstev in prav tako je javna skrivnost, da jih nekateri vinogradniki kupujejo in uporabljajo,” trdi Stanko Radikon z Oslavja, ki je s svojo usmeritvijo v oranžna vina na povsem drugem bregu kot pridelovalci svežih vin z izpostavljeno aromatiko. Tako izpostavljeno, da so se številni začeli bolj ali manj upravičeno spraševati, če stojita za njo zgolj trdo delo vinogradnika in umno kletarjenje vinarja, ali pa se morajo zanjo zahvaliti čarobnim zvarkom.

Mario Voltolini, enolog s štirimi desetletji izkušenj, si je upal jasno in glasno povedati, da v svoji dolgoletni praksi še ni uspel pripraviti sauvignona, ki bi razvil take arome, kot jih imajo zadnja leta najbolj opevana, zdaj pa z vseh strani s sumničenjem opazovana vina.

Agronom Giovanni Bigot, soavtor knjige o sauvignonu (QB, 2015), se počuti prizadetega. “Leta in leta smo vložili v raziskave o faktorjih, ki lahko vplivajo na aromatiko sauvignona. Dokazali smo, da na prekurzorje arom vplivajo klima, tla, kloni in čas trgatve oziroma stopnja zrelosti, toda tudi razmerje med listi (klorofilom) in grozdjem. To so dejavniki, ki bi jih morali pravilno kombinirati in na njih graditi našo prednost,” trdi in še vedno upa, da izjemnost furlanskih sauvignonov ni bila zgrajena na vodno-alkoholnih izvlečkih Ramona Persella.

Potvorbe vina poznajo že dolgo

Sicer pa: potvorbe v vinskem svetu niso nič novega. Orumeneli listi Kmečkih in rokodelskih novic, ki so izhajale v devetnajstem stoletju, so polni namigov o tem, kako lahko sami odkrijemo takrat očitno največkrat uporabljeno obarvanje belih vin v rdeča, opozarjajo pa tudi na druge zlorabe kupčevega zaupanja.

Človeška iznajdljivost očitno nima meja, še najmanj pri iskanju lukenj v zakonu oziroma medsebojnem izigravanju. Ne glede na to ali bodo laboratoriji našli kaj, kar bi potrdilo govorice o potvorbah arom v furlanskih sauvignonih ali ne, je več kot jasno, da svet vina potrebuje novo zakonodajo. Še po vsakem škandalu doslej so jo napisali in vedno je sledilo vsaj krajše izboljšanje stanja. Pozna se, da je zatišje, v katerem so si nekateri zatiskali ušesa, drugi oči, tretji pa usta, predolgo trajalo.

TONI GOMIŠČEK


Najbolj brano