Francija žaluje, preiskava prinaša nova razkritja in aretacije

S petkovimi napadi so teroristi, ki se v svojem sovraštvu do zahodne civilizacije sklicujejo na islam, Evropejce napadli na njihovem ozemlju. V sedmih usklajenih napadih je umrlo 132 ljudi, več kot 300 je ranjenih, med njimi jih je več kot 40 v kritičnem stanju. Srd Francozov in ostalih Evropejcev je sprožila predvsem okrutnost morilcev, ki so izvedli pravi masaker.

PARIZ > Do danes razkrite ugotovitve preiskave so kazale na to, da so bili napadi v Parizu vrhunsko usklajena akcija posameznikov, ki so povezani s skrajnimi islamističnimi organizacijami. Uradno je odgovornost za napad prevzela teroristična organizacija Islamska država, skoraj zagotovo pa je bil načrtovan izven Francije.

Teroristična organizacija, ki sama sebe imenuje Islamska država, v arabskem svetu pa je znano pod imenom Daeš, in je prevzela odgovornost za napade, izhaja iz salafistično-vahabistične veje islama. Ustanovljena je bila že leta 1999, se kasneje pridružila Al Kajdi, po letu 2013 pa je postala najmočnejša islamska teroristična skupina na Bližnjem vzhodu. 29. junija 2014 je zasedla razsežna območja Iraka in Sirije ter tam ustanovila kalifat. Njen cilj je razširitev islamskega kalifata na vseh območjih, kjer živijo muslimani. Njen voditelj je Abu Bakr-Al-Baghdadi, njena vojaška moč pa naj bi po različnih virih znašala od 50.000 do 250.000 mož.

Francija se je odzvala z žalovanjem in odločnostjo, da se nasilju ne bo pustila izsiljevati. Koliko bo teroristični napad na Pariz v petek, 13. novembra 2015, Evropejcem spremenil življenje, bo pokazala zgodovina. Trenutno v Franciji veljajo izredne razmere, izrazi sožalja in podpore pa prihajajo z vsega sveta.

Poti vodijo v Bruselj

Vseh izvajalcev in neposrednih načrtovalcev policija še ni odkrila. Dosedanje sledi vodijo v Bruselj, na Bližnji vzhod, med izvajalci pa so bili tudi Francozi.

Dva od sedmih napadalcev, ki so bili ubiti, sta bila francoska državljana, ki sta živela v Bruslju, eden v njegovem središču, drugi v predmestju Molenbeek, je sporočilo belgijsko tožilstvo. Omenjeno revno bruseljsko predmestje je bilo v preteklosti že večkrat povezano s terorističnimi aktivnostmi. Tam je na primer nekaj časa živel Mehdi Nemmouche, ki je maja lani v strelskem napadu na judovski muzej v Bruslju ubil štiri ljudi. V tem predmestju je živel tudi 25-letni Ayoub El Khazzani iz Maroka, ki je avgusta letos na hitrem vlaku na poti od Amsterdama do Pariza poskušal izvesti napad, a so mu ga preprečili.

Napadi v 33 minutah

21:20 > prva eksplozija, samomorilski napadalec se razstreli pri vhodu D na stadion Stade de France, v okrožju Saint-Denis, na katerem je prijateljska nogometna tekma Francija-Nemčija in na kateri je tudi francoski predsednik Francois Hollande (1 mrtev);

21:25 > prvo streljanje pred restavracijama Le Petit Cambodge na Rue Bichat in Le Carillon na sosednji Rue Alibert (15 mrtvih);

21:30 > druga eksplozija na vhodu H na stadion Stade de France;

21:32 > tretja eksplozija pred restavracijo Casa Nostra, na ulici Rue de la Fontaine au Roi (5 mrtvih);

21:36 > drugo streljanje, 1 terorist strelja pred restavracijo La Belle Équipe ob ulici Charonne (19 mrtvih);

21:40 > četrta eksplozija, samomorilski napadalec se razstreli v bližini dvorane Bataclan na Boulevard Voltaire;

21:40 > trije teroristi v dvorano Bataclan, množično streljanje, zajetje talcev in eksekucije (89 mrtvih);

21:53 > peta eksplozija približno 400 metrov od stadiona Stade de France;

0:20 > akcija francoskih policijskih specialnih enot v dvorano Bataclan, enega terorista ubijejo, dva se razstrelita.

Policija je identificirala še enega napadalca, 30-letnega Francoza Ismaela Omarja Mostefaïja. Slednjega je policija v zadnjem desetletju večkrat obravnavala zaradi različnih kaznivih dejanj. Vodili so ga v posebni evidenci oseb zaradi radikalizacije, nikoli pa ni bil aretiran. Leta 2013 in 2014 je bil v Siriji.

Kasneje so identificirali še dva od sedmih ubitih napadalcev, stara 20 in 31 let. Oba sta bila francoska državljana, ki pa sta živela v Belgiji. Med njima naj bi bil tudi eden od treh bratov, vpletenih v napade. Drugega brata naj bi pridržali v Belgiji, a je še nejasno, ali je dejansko sodeloval v izvedbi napadov. Tretji brat, 26-letni Salah Abdeslam, rojen v Bruslju, je na begu.

Belgija je že v preteklosti imela precejšnje težave z radikaliziranimi muslimani. Iz Belgije je odšlo v Sirijo in Irak na stran islamistov skoraj 500 skrajnežev, kar je največ v EU glede na število prebivalcev. Zato je preiskava osredotočena na Bruselj in omenjeni Molenbeek.

Preiskovalci so našli tudi vozila, ki so jih uporabljali napadalci. Ker so bila najdena precej stran od kraja napadov, preverjajo možnost, da je nekaterim napadalcem uspelo pobegniti.

Usklajena akcija

Teroristi so si v napadih v francoski prestolnici izbrali več ciljev. Napad so koordinirali trije komandosi, izvršilo ga je sedem napadalcev (sporočilo Islamske države omenja osem napadalcev). Napadalci so imeli na sebi pasove z eksplozivom, oboroženi pa so bili z orožjem tipa kalašnikov. Vsi so v napadu umrli: šest se jih je razstrelilo, enega so ubili policisti. Najbolj krvavo je bilo v klubu Bataclan, ki je na koncertu ameriške skupine Eagles of Death Metal gostil 1500 obiskovalcev. V dvorano so vdrli štirje v črno oblečeni teroristi, ki so ob vzklikih “Alah je velik” streljali po obiskovalcih. Nasprotovali so tudi vojaškemu posredovanju Francije v Siriji.

Svet je dobil bržkone najstrašnejši koncertni repertoar doslej. Na spletni strani www.setlist.fm je že objavljen seznam pesmi, ki jih je na krvavi petek trinajstega v pariškem Bataclanu zaigral ameriški bend Eagles of Death Metal; ta je v letih 2007 in 2009 nastopil tudi v ljubljanski Cvetličarni. V Parizu so kalifornijski glasbeniki po šesti pesmi, priredbi Save a prayer (Prihrani molitev) benda Duran Duran, začeli igrati svojo Kiss the devil (Poljubi hudiča), ki pa so jo pretrgali streli in kriki. Izbruhnil je pekel; ubitih je bilo 89 ljudi, med njimi tudi član spremljevalne ekipe benda. AG

Islamska država je na spletu v sporočilu prevzela odgovornost za napad in zapisala, da so “bratje izvedli blažen napad na križarsko Francijo in prestolnico prostitucije in nemoralnosti Pariz”.

Islamska država je sicer prav v zadnjih dneh doživela nekaj hudih porazov. Kurdi so namreč osvojili goro Sindžar in presekali strateško prometno povezavo med Mosulom in Rako.

Dan po napadu so ZDA sporočile, da so njene zračne sile prav v petek v Libiji ubile Visama al Zubajdija, bolj znanega kot Abu Nabil. Iraški državljan je v Libiji novačil nove borce za Islamsko državo, med drugim pa naj bi bil vpleten v načrtovanje napadov na ZDA.

Pohvalile so se tudi, da naj bi ubile tako imenovanega Džihadističnega Johna, brutalnega skrajneža Islamske države, ki je pred kamerami obglavljal talce iz zahodnih držav.

Islamska država je prevzela odgovornost tudi za četrtkov napad na Bejrut v Libanonu. Dva samomorilska napadalca sta se razstrelila v južnem predmestju Bejruta Burdž al Baradžneh, ki je trdnjava močnega šiitskega gibanja Hezbolah. Umrlo je najmanj 41 ljudi, ranjenih pa več kot 180.

Teroristi so večino napadov izvedli v vzhodnem Parizu, le napad na nogometnem stadionu Stade de France (o tem več na str. 14), kjer je potekala tekma med Francijo in Nemčijo, je bil v severnem Parizu.

Med mrtvimi so ob Francozih trije Belgijci, po dva Alžirca, Čilenca, Portugalca, Romuna in Tunizijca ter po en državljan Velike Britanije, Italije, Maroka, Španije, Švedske in ZDA.

Ahmed najbrž ni bil v Sloveniji

V Sloveniji je veliko zaskrbljenost v soboto povzročila informacija, da naj bi bil eden od teroristov Sirec, ki je z begunskim valom prek balkanske poti prišel v zahodno Evropo. Pri truplu enega od napadalcev pri pariškem stadionu Stade de France je policija našla sirski potni list, ki se je glasil na Ahmeda Almuhameda. Nato je grška policija potrdila, da je lastnik tega potnega lista 3. oktobra iz Turčije v Grčijo prišel kot begunec. Kasneje je bil registriran v Srbiji in na Hrvaškem, od koder je domnevno preko Madžarske odšel v Avstrijo. Na slovenski policiji glede tega ne dajejo komentarjev, da bi omenjena oseba bila tudi v Sloveniji, pa je malo verjetno, saj tedaj Madžarska še ni zaprla svoje meje s Hrvaško.

Hrvaška policija je 8. oktobra tega moškega registrirala v begunskem zbirnem centru v Opatovcu, ga tudi fotografirala in mu odvzela prstne odtise, pri čemer ga ni bilo v nobenih evidencah. Pri tem se postavlja vrsta vprašanj: ali je potni list dejansko pripadal napadalcu? Ali je najden potni list pristen ali ponarejen? Ali je potni list ukraden in z njim napadalci poskušajo zgolj zamegliti sledi za sabo?

Hrvaška vlada je sklenila, da bo jutri dan žalovanja za žrtvami napadov v Parizu. Med ranjenimi so bili po informacijah iz Beograda tudi štirje srbski državljani, v BiH pa so potrdili, da so jih francoske oblasti v okviru preiskave preko Interpola zaprosile za informacije o določenih osebah, ki pa da niso državljani BiH.

Hollande: To je vojna napoved Franciji

Predsednik Francije Francois Hollande, ki so ga evakuirali s stadiona med tekmo, je nemudoma razglasil izredne razmere in zaprl meje. Zaprti so šole, trgovine, knjižnice, športni objekti, muzeji in turistične znamenitosti. Odpovedane so številne športne in kulturne prireditve, do nadaljnjega je zaprt tudi Eifflov stolp. Do četrtka so v Parizu prepovedana vsa javna zborovanja.

Hollande je napade označil za vojno dejanje, ki ga je zagrešila Islamska država. Razglasil je tridnevno žalovanje, najdaljše v vsej francoski zgodovini, za jutri pa je sklical izredno sejo obeh domov francoskega parlamenta. Razmišljal naj bi celo o podaljšanju izrednih razmer na tri mesece. Vpoklicana je posebna enota 7000 vojakov, ki so jo ustanovili po januarskih napadih na redakcijo časnika Charlie Hebdo.

Več držav je po napadih v Parizu zaostrilo varnostne ukrepe. Tako posebej strogi ukrepi med drugim veljajo v Rimu in na Dunaju, tako Italija kot Nemčija in Belgija so poostrile nadzor na mejah. Medtem je Madžarska dvignila stopnjo ocene teroristične ogroženosti z najnižje stopnje na drugo najnižjo, B.

Po navedbah slovenskega ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) se na francoskih mejah sistematično izvaja nadzor, in sicer na cestnih, železniških, letalskih in morskih vstopnih točkah. Letališča delujejo, letalske in železniške povezave so zagotovljene. Na MZZ odsvetujejo vsa nenujna potovanja v Francijo.

Val solidarnosti s Francijo

Po svetu so se medtem vrstili izrazi solidarnosti s Francijo. V soboto zvečer so se znameniti spomeniki in zgradbe - kot so operna hiša v Sydneyju, novi World Trade Center v New Yorku in Zid objokovanja v Jeruzalemu - obarvali v barve francoske zastave.

Predstavniki najpomembnejših držav sveta so se danes zbrali na dvodnevnem vrhu držav skupine G20 v turški Antalyi. Vrh bo zagotovo minil v znamenju terorističnih napadov, čeprav naj bi se prvotno dogovarjali o drugih odprtih zadevah. Prav vsi udeleženci so pozivali, da je treba združiti napore v boju proti terorizmu. Ameriški predsednik Barack Obama je napovedal, da bodo še podvojili napore za uničenje skrajne Islamske države, kar pomeni, da bodo ZDA skupaj s Francijo okrepile zračne napade na Islamsko državo. G20 naj bi jutri izrekel zelo ostro sporočilo, v katerem naj bi napade v Parizu označila za gnusne in se zavezala k enotnosti v boju proti terorizmu. Zavzeli naj bi se tudi za iskanje trajnih rešitev, ki bi končale politične konflikte, za kar je pristanek dala tudi Rusija. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v luči napadov v Parizu poudaril, da zaradi tega ni potrebe po kakšni bistveni spremembi begunske politike EU.

Zunanji minister Karl Erjavec je danes poudaril, da v boju proti terorizmu potrebujemo odločnejše ukrepe. “Seveda pa je treba zelo paziti, da ne bi zaradi tega trpele človekove pravice in druge pravice, ki smo jih uveljavili v Evropi. Tarča ni samo Francija, ampak tudi ostale države v Evropi. Mislim, da moramo v okviru vseh možnosti, ki jih ima Evropa, to preprečiti. Seveda pa to ni enostavno, ker je treba iti k izvoru tega problema,” je poudaril Erjavec.

DENIS SABADIN

---