Francija poziva k pospešitvi ukrepanja proti financiranju terorizma

Francija je danes v Bruslju pozvala k pospešitvi ukrepanja proti financiranju terorizma s poudarkom na čimprejšnji uvedbi in začetku izvajanja direktive za preprečevanje pranja denarja.

BRUSELJ > To direktivo sta prav danes podprla pristojna odbora Evropskega parlamenta, potrebna pa je še potrditev na plenarnem zasedanju.

EU mora biti avantagarda v boju proti terorizmu, je poudaril francoski finančni minister Michel Sapin, katerega država si po terorističnih napadih v Parizu odločno prizadeva okrepiti boj proti terorizmu.

Članice EU in Evropska komisija so danes na pobudo Francije sprejele skupno izjavo z zavezo h krepitvi boja proti financiranju terorizma s poudarkom na direktivi proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Ta direktiva je v odločevalskem mlinu EU. Danes jo je podprl pristojni odbor Evropskega parlamenta, nato jo mora parlament potrditi še na plenarnem zasedanju.

Direktiva med drugim predvideva obvezne javne registre lastnikov podjetij, ki bodo odprti oblastem in javnosti z “legitimnim interesom”, na primer tudi novinarjem.

Poleg tega Francija poziva k dodatnim ukrepom, na primer k ureditvi področja virtualnega denarja, kot so bitni kovanci, izboljšanju sledenja gibanju kapitala ter izboljšanju sodelovanja med pristojnimi organi v EU in z državami tveganja.

Treba je okrepiti ukrepanje za sledenje in prepoznavanje “vseh majhnih gibanj, ki so izvor financiranja terorističnih dejavnosti”, je poudaril Sapin.

Boj proti terorizmu je sicer v prvi vrsti v pristojnosti posameznih članic, ki so pristojne za zagotavljanje nacionalne varnosti, a po terorističnih napadih v Parizu so znova v ospredju evropski ukrepi.

To so zlasti komunikacijska strategija proti ideologiji teroristov, zlasti krepitev nadzora nad vsebinami na internetu, krepitev zunanje schengenske meje in nadzora nad trgovino z orožjem ter izboljšanje sodelovanja na obveščevalnem področju.

Med ključnimi orodji v boju proti terorizmu v EU izpostavljajo tudi direktivo o uporabi podatkov o letalskih potnikih (PNR), ki jo blokira Evropski parlament zaradi pomislekov o neustrezni zaščiti zasebnosti.

Finančni ministri so danes razpravljali tudi o predlogu komisije za nov program makrofinančne pomoči Ukrajini z 1,8 milijarde evrov srednjeročnih posojil letos in v začetku leta 2016.

Izrazili so pripravljenost na nadaljnjo podporo Ukrajini, če bo izvajala strukturne reforme, a programa še niso podprli.

Latvijsko predsedstvo pravi, da si bodo prizadevali za čim hitrejši napredek, in pričakuje izplačilo prve tranše sredi leta. Pomoč naj bi sicer izplačali v treh tranšah po 600 milijonov evrov.

To je tretji program makrofinančne pomoči za Ukrajino od leta 2010. Lani je komisija državi izplačala 1,36 milijarde evrov podpore, spomladi letos se pričakuje izplačilo zadnje tranše v sklopu obstoječih programov v višini 250 milijonov evrov.

STA

---