Francija po terorističnih napadih krepi varnostne ukrepe

Francija po krvavih terorističnih napadih prejšnji teden krepi varnostne ukrepe in varovanje “občutljivih območij”. Za to bo namenila 10.000 vojakov, približno 5000 policistov pa bo varovalo približno 700 judovskih šol v državi.

PARIZ > Še vedno pa iščejo morebitne pomočnike treh teroristov, ki so prejšnji teden tri dni ustrahovali prebivalce Pariza.

Na zahtevo francoskega predsednika se je v Parizu znova sestal ožji varnostni kabinet, ki je razpravljal o ukrepih za preprečitev ponovitve napadov, kakršni so pretresli Francijo prejšnji teden.

Vojaki bodo varovali občutljiva območja

Kot je po tem sestanku napovedal obrambni minister Jean-Yves Le Drian, je “predsednik zaprosil oborožene sile, da sodelujejo pri varovanju občutljivih območij v državi”. “To je prvič, da bomo na ozemlju naše lastne države mobilizirali tolikšno število naših vojakov,” je še dodal Le Drian.

Katera območja naj bi varovali, Le Drian ni želel povedati, saj da gre za občutljive informacije.

Pred tem je notranji minister Bernard Cazeneuve povedal, da so okrepili varovanje judovskih šol v državi. To je sporočil ob nagovoru staršem otrok z judovske šole na jugu Pariza, ki leži v bližini kraja, kjer je islamski skrajnež v četrtek ubil policistko, še enega človeka pa hudo ranil. Enega človeka naj bi ustrelil tudi dan pred tem.

Isti napadalec je nato v petek napadel še judovsko trgovino na vzhodu Pariza in zajel več talcev, pri čemer so bili na koncu štirje ubiti.

Deloval je skupaj z bratoma Saidom in Cherifom Kouachi, ki sta v sredo izvedla pokol na uredništvu satiričnega tednika Charlie Hebdo. Pri tem je bilo ubitih 12 ljudi, še 11 pa ranjenih. Policija ju je ubila v petek po večurni drami s talci severno od Pariza.

Oblasti pa še naprej iščejo njihove morebitne sodelavce. Kot je izjavil francoski premier Manuel Valls, je predvsem napadalec na judovsko trgovino, Amedy Coulibaly, zelo verjetno imel še druge pomočnike. “Lov se bo nadaljeval,” je napovedal.

V zaporih bodo radikalne islamiste ločili od ostalih

Tožilstvo je sicer že v petek izdalo tiralico za njim in njegovo partnerko Hayat Boumeddiene, za katero pa se je izkazalo, da je nekaj dni pred napadi odšla v Turčijo, nato pa po navedbah turškega zunanjega ministrstva ravno v četrtek odšla naprej v Sirijo.

Valls je še povedal, da naj bi se Coulibaly s Cherifom Kouachijem spoznal v zaporu, zato bodo v francoskih zaporih odslej islamiste ločevali od ostalih zapornikov. Na ta način želijo preprečiti, da bi bili zapori gojišče novih skrajnežev in da bi prihajalo do radikalizacije zapornikov, “a to je treba storiti premeteno in inteligentno”, kot se je izrazil francoski premier.

Povedal je še, da se je približno 1400 prebivalcev Francije že oziroma si želi pridružiti džihadistom v Siriji ali Iraku. “Okoli 70 francoskih državljanov oziroma prebivalcev pa je v Siriji in Iraku umrlo v vrstah teroristov,” je povedal.

Zadnje številke kažejo velik porast od sredine decembra, ko so francoske oblasti ocenjevale, da je v Siriji ali Iraku med borci ttako imenovane Islamske države oziroma da se tja odpravlja okoli 1200 francoskih državljanov oziroma prebivalcev Francije.

Francoske oblasti so decembra sporočile, da so razbile okoli deset skupin in omrežij, ki so novačili borce za džihadiste v Siriji in Iraku. V vrste džihadistov Islamske države, ki so zavzeli velika območja Sirije in Iraka, naj bi iz Evrope šlo največ prebivalcev Francije, pa tudi Belgije.

Merklova: Islam je del Nemčije

Dogodki v Parizu so danes zaznamovali tudi dogodke drugod po Evropi. V luči teh terorističnih napadov je potekalo tudi srečanje nemške kanclerke Angele Merkel in turškega premierja Ahmeta Davutogluja v Berlinu. Kot je dejala Merklova, je islam del Nemčije in spada v Nemčijo, Davutoglu pa je opozoril, da se islama ne sme povezovati s terorizmom. Tudi Turčija ni nikoli primerjala morilskega pohoda neonacistov celice NSU “s krščanskimi teroristi”, je dejal.

Britanski premier David Cameron se je medtem sestal z vodji varnostnih in obveščevalnih služb v državi. Preučili so tveganja za tovrstne napade na domačih tleh. Strinjali so se, da morajo napade v Franciji upoštevati v načrtovanju urjenja svojih sil v prihodnje. Na srečanju so med drugim razpravljali o tem, kako bi se odzvali v primeru istočasnega napada na več lokacijah, kar se je zgodilo v Parizu, pa tudi v indijskem Mumbaiju leta 2008.

Od avgusta lani v Veliki Britaniji velja druga najvišja stopnja nevarnosti terorističnega napada, ki je glede na to lestvico zelo verjeten. Kot je v nedeljo na shodu solidarnosti v Parizu posvaril tudi Cameron, nad državo visi enaka grožnja “fanatičnega kulta smrti ekstremističnega nasilja”.

Obame ni bilo na shodu

Oglasil se je tudi papež Frančišek in v letnem nagovoru diplomatom, akreditiranim pri Svetem sedežu, obsodil odklonske oblike religije. Opozoril je na strašljive odmeve konfliktov na Bližnjem vzhodu in širjenja fundamentalističnega terorizma v Siriji in Iraku.

Verski fundamentalizem po papeževih besedah odstrani samega Boga, ga spremeni v zgolj ideološki izgovor, še preden z grozovitimi poboji uniči človeška bitja. Frančišek se je ob tem znova izrekel za enotni odgovor, v okviru mednarodnega prava, za končanje širjenja nasilnih dejanj. Muslimansko skupnost je pozval k obsodbi fundamentalističnih in ekstremističnih interpretacij religije.

Se je pa zaradi nedeljskega shoda in pohoda v znak solidarnosti z žrtvami napadov v Parizu na “tnalu” medijev znašel ameriški predsednik Barack Obama, saj se je tega pohoda udeležilo več kot 40 voditeljev držav, ne pa tudi on. Shoda se je v Parizu udeležilo med 1,3 do 1,7 milijona ljudi, v celotni Franciji pa približno štiri milijone.

STA

---