Evroskupina potrdila grški reformni seznam

Finančni ministri držav v območju evra so na telekonferenci potrdili grški seznam reformnih ukrepov in prižgali zeleno luč za izvedbo vseh potrebnih postopkov za štirimesečno podaljšanje programa finančne pomoči Grčiji, je po twitterju sporočil podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro.

BRUSELJ > Da je evroskupina dosegla dogovor o Grčiji, je tvitnil tudi slovaški finančni minister Peter Kažimir, ki je hkrati opozoril, da čaka Grke do konca aprila veliko težkega dela. “Sedaj vsi želimo videti številke,” je dodal. Dogovor je takoj pozdravil predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. “Vesel sem zelene luči Grčiji za reformne predloge, ki so dobro uravnoteženi. Sedaj mora vlada izpolniti reformne zaveze,” je tvitnil.

Ukrepi vključujejo zavezo za zmanjšanje števila ministrstev, korenito reformo davčnega sistema in odločen boj proti korupciji.

Grški seznam reformnih ukrepov na šestih straneh vključuje ambiciozne zaveze za zagotovitev fiskalne vzdržnosti in finančne stabilnosti ter spodbujanje gospodarskega okrevanja in boj proti humanitarni krizi.

Grčija je seznam, ki je pogoj za štirimesečno podaljšanje programa finančne pomoči državi, posredovala Evropski komisiji, Evropski centralni banki (ECB) in Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) ter članicam območja evra.

Grški seznam je razdeljen na štiri poglavja: ukrepe za zagotavljanje fiskalne vzdržnosti in finančne stabilnosti, za spodbujanje gospodarske rasti in za boj proti humanitarni krizi. Vsi ti ukrepi naj bi bili podrobneje opredeljeni in dogovorjeni najpozneje do konca aprila. Od njihovega uresničevanja je odvisna nadaljnja finančna pomoč Grčiji v sklopu sedanjega programa, ki bo podaljšan do konca junija.

Fiskalna vzdržnost

Na področju davkov se Grčija med drugim zavezuje k reformi davka na dodano vrednost in davka na dohodek, k odpravi davčne imunosti in na sploh k ustvarjanju nove kulture spoštovanja davčne zakonodaje, tako da bodo vsi sektorji družbe, še posebej bogati, pošteno prispevali k financiranju javnih politik.

V sklopu teh prizadevanj bodo na primer grške oblasti ob pomoči evropskih in mednarodnih partnerjev vzpostavile podatkovno bazo bogatih, ki bo davčnim oblastem pomagala pri preverjanju verodostojnosti odločb o dohodnini.

Prav tako se Grčija zavezuje h krepitvi nadzora nad vsemi področji javne porabe ter k opredelitvi varčevalnih ukrepov na podlagi temeljitega pregleda porabe vseh ministrstev in racionalizacije izdatkov, ki niso povezani s plačami in pokojninami, ter trenutno predstavljajo 56 odstotkov celotnih javnih izdatkov.

Grške oblasti se zavezujejo tudi k nadzoru izdatkov v zdravstvu in izboljšanju zdravstvenih storitev ter k reformi sistema socialne varnosti, tudi z nadaljnjim posodabljanjem pokojninskega sistema s ciljem odprave pravnih lukenj, ki omogočajo prezgodnje upokojevanje, zlasti v bančnem in javnem sektorju.

Atene obljubljajo, da bo postal boj proti korupciji nacionalna prioriteta. Konkretno napovedujejo ukrepe proti tihotapljenju goriva in tobaka, nadzor cen uvoznega blaga s ciljem preprečitve izgub pri prihodku in ukrepe proti pranju denarja. Takoj naj bi zastavili ambiciozne cilje glede prihodkov na tem področju.

Zavezujejo se tudi k zmanjšanju števila ministrstev s 16 na deset, zmanjšanju števila“posebnih svetovalcev” vladi in omejitvi ugodnosti ministrov, poslancev in visokih uradnikov, na primer pri avtomobilih, potnih stroških in dodatkih, ter k zaostritvi zakonodaje o financiranju političnih strank.

Prav tako se zavezujejo k takojšnjemu uveljavljanju speče zakonodaje, ki ureja prihodke medijev, k vzpostavitvi preglednega in učinkovitega sistema za javno naročanje, reformi plač v javnem sektorju in vrsti drugih ukrepov za izboljšanje zaposlovanja v javnem sektorju.

Finančna stabilnost

Grške oblasti se zavezujejo k ukrepom za zagotovitev zdravih bank, ki bodo delovale po uveljavljenih bančnih načelih, k ustreznemu delovanju grškega sklada za finančno stabilnost v skladu z evropskimi pravili, k učinkovitemu upravljanju slabih posojil, k omejitvi tveganj za javne finance in plačilne kulture, posodobitvi zakonodaje o bankrotu.

Za privabljanje naložb v ključne sektorje in učinkovito uporabo državnega premoženja se grške oblasti zavezujejo, da ne bodo razveljavljale odločitev o že izpeljanih privatizacijah, v primerih, ko so postopki za javna naročila že bili sproženi, bodo spoštovale zakonodajo. Privatizacije, ki še niso bile zagnane, pa bodo preučile s ciljem čim večjih dolgoročnih koristi za državo in gospodarsko okrevanje.

Na področju reform na trgu dela se Grčija med drugim zavezuje k razširitvi in razvoju obstoječe sheme za začasno zaposlitev brezposelnih ter k postopnemu dvigu minimalne plače ob upoštevanju konkurenčnosti in ob posvetovanju s socialnimi partnerji ter evropskimi in mednarodnimi institucijami.

Zavezuje se tudi k odpravljanju ovir za zagotavljanje konkurenčnosti države, k odpravljanju upravnih bremen, k zagotovitvi skladnosti energetske zakonodaje z evropskimi pravili, k reformi pravosodja in k zagotovitvi neodvisnosti statističnih organov.

Grške oblasti se bodo z usmerjenimi ukrepi soočile s problemom revščine, pri čemer bodo zagotovile, da ukrepi ne bodo imeli negativnega fiskalnega učinka ter da bodo v skladu z reformo javne uprave in bojem proti birokraciji in korupciji.

STA

---