Evropski voditelji o begunski krizi v Sredozemlju

Voditelji članic EU so se ob prihodu na izredni sestanek o begunski krizi v Sredozemlju strinjali, da je prednostna naloga reševanje življenj beguncev, a enotnega odgovora na vprašanje, kaj potem storiti z njimi, ni. Več voditeljev je izpostavilo odgovornost Afrike, od koder problem izvira.

BRUSELJ > Begunska kriza v Sredozemlju je nedvomno vseevropsko vprašanje, ne le problem južnih držav Evrope, kar nalaga skupno odgovornost, je poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Reševanje življenj je vsekakor prednostna naloga, največji izziv danes pa je po Poljakovih besedah okrepiti evropsko solidarnost in skupno odgovornost, ko gre za preseljevanje in premestitev beguncev ter obravnavo prošenj za azil.

Velika Britanija bo ponudila ladjo, tri helikopterje in dve patruljni ladji

To pomeni, da je treba žrtvovati nekatere nacionalne interese za skupno dobro, kar je vselej največji izziv, je izpostavil Tusk in dodal, da hitre rešitve ni, saj so vzroki za begunsko krizo vojna, nestabilnost in revščina v celotni regiji.

Danes gre za reševanje življenj v tej pravi tragediji v Sredozemlju, je poudaril tudi britanski premier David Cameron.

Velika Britanija bo po njegovih besedah kot evropska država z največjim obrambnim proračunom ponudila ladjo kraljeve mornarice, tri helikopterje in dve patruljni ladji ter finančno pomagala pri stabilizaciji sosednjih držav.

A obenem je Cameron opozoril, da morajo pri tem seveda veljati strogi pogoji, vključno s tem, da ljudje, ki jih bodo rešili in odpeljali v najbližjo varno državo, najverjetneje Italijo, ne bodo avtomatsko prosili za azil v Veliki Britaniji.

Nizozemski premier: Libija je v Afriki, ne v Evropi

Belgijski premier Charles Michel je dejal, da sicer razume, da bližajoče se volitve otežujejo Cameronov položaj, a obenem opozoril, da EU mora prevzeti odgovornost za človekoljubno krizo, vse članice pa pozval, naj pogledajo svoje številke.

Belgija meni, da predvidena številka 5000 beguncev, ki naj bi jih medse razporedile članice, ni dovolj; zvišati jo želi na 10.000, je povedal Michel. EU mora po njegovih besedah storiti več in bolje.

Da je treba danes poskrbeti za to, da bodo pri delitvi bremena prispevale tudi države, ki doslej niso, ne le z lepimi besedami, ampak z dejanskimi zavezami, je poudaril tudi nizozemski premier Rutte.

Nizozemska je po njegovih besedah storila že veliko. “Nizozemska je država, kjer ljudje, ki resnično potrebujejo pomoč in izpolnjujejo pogoje, vedno najdejo prostor. Veliko drugih držav tega ne more reči,” je bil kritičen Rutte.

Nizozemski premier se je ob tem zavzel za pospešitev postopkov vračanja ljudi, ki nimajo prihodnosti kot prosilci za azil, v varne predele Afrike. Tako velik problem terja skupen odziv Afrike, od koder problem izvira. Razmere se ne bodo izboljšale, če se ne izboljša položaj v celotni severni Afriki. Libija je v Afriki, ne v Evropi, je poudaril.

Merklova upa na podrobnješi akcijski načrt

Problem Libije je izpostavil tudi francoski predsednik Francois Hollande. Vprašanje Libije ni le evropsko. Če bo svet ostal ravnodušen do Libije, če bo država še naprej brez vlade in v kaosu, napredek na vseh drugih področjih ne bo kaj dosti pomagal, je opozoril in dodal, da Evropa mora pomagati slabo razvitim državam na zahodu Afrike.

Najprej reševanje življenj, potem preprečevanje tihotapljenja in razlogov za beg, je poudarila nemška kanclerka Angela Merkel, ki upa na podrobnejši akcijski načrt v naslednjih dneh, saj je treba storiti še veliko.

Grški premier Aleksis Cipras je poudaril, da tragedija in šokantna realnost poudarjata potrebo po tem, da EU razvije humano migracijsko politiko, ki bo temeljila na solidarnosti, še posebej z državami, ki so najbolj na udaru, med katerimi je tudi Grčija.

STA

---