Evropski poslanci ob krizi v Makedoniji za začetek pristopnih pogajanj

Evropski poslanci so v sredo zvečer s komisarjem za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristosom Stilianidesom razpravljali o napetih razmerah v Makedoniji. Pogledi na vzroke za krizo v tej državi so sicer različni, bolj ali manj vsi pa so pozvali k mirni rešitvi in začetku pristopnih pogajanj EU z Makedonijo.

Nikola Gruevski Foto: Wikipedia
Nikola Gruevski Foto: Wikipedia

STRASBOURG > Poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo Ivo Vajgl (Alde/Desus) je v sredini razpravi opozoril, da “stanje v Makedoniji zahteva več razumevanja Evropske unije za to potencialno članico”. Kot je poudaril, je čas, da se najde kompromis za ime oziroma da se pogajanja z Makedonijo začnejo, vprašanje imena pa se reši do njihovega zaključka. Dodal je, da je treba Makedonijo podpreti tudi v njenem prizadevanju, da postane članica zveze Nato.

Grčija blokira začetek pristopnih pogajanj

Makedonija ima namreč status kandidatke za članstvo v EU že od decembra 2005 in je med državami kandidatkami svojo zakonodajo doslej v največji meri uskladila s pravnim redom EU. Evropska komisija in parlament že leta pozivata k začetku pristopnih pogajanj, a se to zaradi blokade Grčije v Svetu ne zgodi. Vzrok je spor med Atenami in Skopjem glede imena Makedonije.

Evropski poslanec Lojze Peterle (EPP/NSi), ki vodi delegacijo Evropskega parlamenta za Makedonijo, je pred sredino razpravo o razmerah v Makedoniji govoril v kratkem intervjuju za spletno stran parlamenta.

V njem je ocenil, da bi si morala EU odločno in na najvišji politični ravni prizadevati za stabilizacijo razmer v Makedoniji. “Medetnične, medverske, posttotalitarne in povojne narave Balkana ne bi smeli podcenjevati,” je posvaril. Kot “dober znak” je označil prizadevanja Evropskega parlamenta, da pomaga v dialogu med glavnima političnima akterjema v Makedoniji.

Tudi Peterle se je izrekel za začetek pristopnih pogajanj EU z Makedonijo. Po njegovem bi bilo dvostranske probleme, ki jih ima s sosedami, bolje reševati, medtem ko bi ta pogajanja že potekala, kot pa da se državo leta dolgo pušča v “čakalnici”. To čakanje namreč ne ponuja potrebne motivacije za vztrajanje pri integraciji v EU, je opozoril Peterle.

Destabilizacija Makedonije zaradi ostrih potez opozicije in napada v Kumanovu

V sredini razpravi je svoje stališče predstavil tudi Milan Zver (EPP/SDS). Poudaril je, da sta razloga za destabilizacijo doslej uspešno razvijajoče države vsaj dva.

Prvi je političen in odgovornost zanj je Zver pripisal opozicijskim socialistom SDSM Zorana Zaeva, ki da po hudem porazu na volitvah po trditvah vlade “bojkotirajo, demonstrirajo, celo prisluškujejo vladi in jo istočasno obtožujejo, da prisluškuje”. “Glede na ostrino potez socialistov lahko ugotovimo, da smo podobno zgodbo že videli v primeru Bolgarije in Slovenije, pa tudi Madžarske,” je dejal Zver. Makedonski premier Nikola Gruevski in njegova konservativna stranka VMRO-DPMNE sta sicer del EPP.

Kot drugi razlog za destabilizacijo je Zver navedel nedaven teroristični napad v Kumanovu, ki “bi lahko celo zanetil medetnične spopade”. Tudi on je sicer ocenil, da “če bi evropske integracije potekale hitreje, bi bile razmere v Makedoniji in regiji stabilnejše”.

Makedonija kot sod smodnika

Igor Šoltes (Verjamem/Zeleni) je v razpravi ocenil, da “je Makedonija postala sod smodnika, ki lahko eksplodira in lahko resno ogrozi stabilnost regije”, zato je potrebna aktivna vloga Evropskega parlamenta. “Kaj oziroma kje se je zataknilo v primeru Makedonije? Odgovori se bodo najverjetneje resnično pokazali šele skozi čas - koliko so na to vplivali zunanji faktorji, koliko je tu teorij zarote, koliko se želi vplivati na geostrateški položaj Makedonije z ene in druge strani.”

Komisar Hristos Stilianides je pred poslanci po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA kandidatko za članstvo v EU Makedonijo pozval, “naj se vrne na pravo pot”. Od sprtih strani v državi je terjal, da sedejo skupaj in obsodijo nedavne krvave dogodke v Kumanovu ter ne dovolijo, da bi se ti ponovili. Nasilje v Kumanovu je bilo po njegovem v prvi vrsti delo kriminalcev in ne etnično motivirano.

STA


Najbolj brano