Evropski parlament sprejel predlog o ustanovitvi evropske mejne straže

Evropski parlament je danes sprejel uredbo o ustanovitvi Evropske mejne in obalne straže. Ključna naloga nove mejne straže bo nuditi podporo članicam pri soočanju z izzivi, zlasti v povezavi z nezakonitimi migracijami in čezmejnim kriminalom. V primeru pritiskov na meje EU bo lahko v države članice napotila enote za hitro posredovanje.

Evropski parlament je danes sprejel uredbo o ustanovitvi 
Evropske mejne in obalne straže. Foto: STA
Evropski parlament je danes sprejel uredbo o ustanovitvi Evropske mejne in obalne straže. Foto: STA

STRASBOURG > Evropska mejna in obalna straža bo zagotovila, da bodo zunanje meje EU varnejše in jih bo mogoče bolje upravljati. “To ni čudežna rešitev, ki lahko reši migrantsko krizo, s katero se sooča EU, ali v celoti ponovno vzpostavi zaupanje v schengensko območje, je pa prvi potreben korak,” je v parlamentu v Strasbourgu dejal poročevalec Artis Pabriks iz Evropske ljudske stranke (EPP).

Uredbo o ustanovitvi evropske mejne straže je podprla velika večina 483 poslancev, 181 jih je glasovalo proti, 48 pa se je glasovanja vzdržalo.

Obvarovanje schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah

Evropska komisija je predlog uredbe o ustanovitvi Evropske mejne in obalne straže predstavila decembra lani v okviru svežnja ukrepov za boljši nadzor zunanje meje EU in s tem za obvarovanje schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah.

V skladu s predlogom bo sistem evropske mejne straže sestavljala nova okrepljena agencija za meje, ki bo temeljila na sedanji agenciji za zunanje meje Frontex, ob sodelovanju nacionalnih organov. V skladu z dogovorom bodo države članice prispevale osebje in tehnično opremo, pri čemer bo moralo biti vselej na voljo 1500 varuhov meje, ki jih bo mogoče namestiti v zelo kratkem času.

V predlogu je med drugim predvidela, da bi nova agencija v skrajnem primeru, če bi bil ogrožen schengen, imela pravico do posredovanja v članici, ki ne bi bila sposobna sama rešiti težav na svoji zunanji meji, tudi brez njenega povabila. To je med članicami povzročilo kar nekaj negodovanja.

Posebne skupine za hitro posredovanje

V končnem predlogu besedila, o katerem so se konec junija zedinili Evropski parlament, komisija in Svet EU, med drugim piše, da se lahko v primeru posebnega in nesorazmernega pritiska na zunanje meje, na primer zaradi pritoka migracij ali organiziranega kriminala, na mejo začasno napotijo posebne skupine za hitro posredovanje.

Do napotitve lahko pride bodisi na zaprosilo države članice ali na podlagi sklepa Sveta EU po predhodnem predlogu komisije.

Ko država članica zaprosi za pomoč, se v sodelovanju z agencijo dogovori glede operativnega načrta, najkasneje v petih dneh pa se na mejo napoti skupina za hitro posredovanje.

V primeru, da država članica ne sprejme ukrepov, ki jih predlaga agencija ali pa je mejni nadzor tako neučinkovit, da lahko ogrozi delovanje schengenskega območja, lahko Svet EU na predlog komisije sprejme sklep o napotitvi skupine za hitro posredovanje na mejo. Če država članica tej odločitvi nasprotuje, lahko druge članice začasno uvedejo nadzor na notranjih mejah schengenskega območja.

Nova agencija bo imela več pristojnosti pri vračanju migrantov v njihove države

Evropska mejna in obalna stražo ne bo imela lastne stalne sestave pripadnikov za hiter odziv, ampak jih bodo vanjo prispevale države članice. V enoti bo skupno 1500 pripadnikov iz držav članic schengenskega območja, od tega 35 iz Slovenije.

Nova agencija bo imela tudi več pristojnosti pri vračanju migrantov v njihove države. Med drugim bo lahko organizirala in vodila operacije vračanja iz več držav hkrati.

Potrditev predloga sta danes pozdravila tudi prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans in komisar za migracije Dimitris Avramopulos.

“Če želimo bolje upravljati migracije in ohraniti naše schengensko območje s svobodo gibanja, moramo okrepiti skupno upravljanje zunanjih meja EU. Današnja odločitev Evropskega parlamenta je pomemben korak v tej smeri. Je tudi dokaz, da EU hitro in odločno izpolnjuje svoje zaveze,” sta zapisala v skupni izjavi.

Besedilo uredbe mora formalno sprejeti še Svet EU, v katerem so zastopane države članice, nova zakonodaja pa naj bi začela veljati jeseni.

STA


Najbolj brano