Egipt je izkopal nov Sueški kanal

Sueški prekop, zgrajen pred 146 leti, ni več eden, ampak sta dva. V Egiptu so včeraj slovesno odprli nadgradnjo kanala, dolgo 72 kilometrov. V Egiptu pridobitev označujejo kot “darilo svetu”. Delo so končali v rekordnem času: v 11 mesecih namesto v treh letih, kot so sprva načrtovali.

Pogled na Sueški kanal v Ismajliji, kjer so včeraj pripravili veliko slavje od odprtju novega dela prekop. Predsednik Al Sisi je 
priplul na jahti Mahrousa, ki je ena najstarejših na svetu in je leta 1869 prva zapeljala po Sueškem prekopu. Častni gost  je bil 
francoski predsednik Francois Hollande, med državniki pa je bil tudi ruski predsednik Dimitrij Medvedjev.

 Foto: Reuters
Pogled na Sueški kanal v Ismajliji, kjer so včeraj pripravili veliko slavje od odprtju novega dela prekop. Predsednik Al Sisi je priplul na jahti Mahrousa, ki je ena najstarejših na svetu in je leta 1869 prva zapeljala po Sueškem prekopu. Častni gost je bil francoski predsednik Francois Hollande, med državniki pa je bil tudi ruski predsednik Dimitrij Medvedjev.  Foto: Reuters

EGIPT > Plovba iz Rdečega morja v Sredozemlje je tako na delu kanala dvosmerna. To bo precej skrajšalo čas plovbe skozi kanal oziroma čakalne čase; namesto sedanjih 18 ur bodo ladje za pot potrebovale 11 ur. Skozi Suez bo tako postopno lahko plulo celo 97 ladij na dan namesto sedanjih 47.

Sueški kanal je dolg 193 kilometrov in za 7000 kilometrov skrajša pot med Azijo in Evropo v primerjavi s plovbo okoli Afrike. Nadgradnja prekopa je obsegala skupaj 72 kilometrov, od tega so izkopali 35 kilometrov povsem novega vzporednega kanala, 37 kilometrov sedanjega prekopa pa so razširili in poglobili, zgradili pa so še vmesne povezovalne kanale. Naložba je Egipt stala več kot osem milijard evrov, financirali pa so jo z izdajo investicijskih certifikatov, ki so jih razgrabili prebivalci in podjetja.

V Luki Koper na kratek rok zaradi te novosti ne pričakujejo kakšnega bistvenega povečanja števila ladij oziroma pretovora, saj na izbiro transportnih poti vpliva več faktorjev. Prav tako za zdaj ni pričakovati, da bi se bistveno skrajšal čas plovbe ladij na liniji med Azijo in Koprom. “Zagotovo pa je to dobra novica za vse v pomorskem prometu, saj bo razširitev pozitivno vplivala na globalne prometne tokove - velik delež kontejnerjev, ki potuje v koprsko pristanišče, prihaja ravno preko Sueškega prekopa,” menijo v Luki Koper. 8 odstotkov svetovne trgovine (po nekaterih ocenah celo 15 odstotkov) potuje skozi Sueški prekop.

Egiptovski režim pod vodstvom predsednika Abdela Fataha al Sisija nov Sueški kanal označuje kot darilo svetu, ki naj bi spodbudilo svetovno trgovino. A hkrati tudi kot ponovno rojstvo Egipta, ki ga pestijo zelo šibko gospodarstvo, visoka brezposelnost in zadolženost. Egipt pričakuje razcvet celotnega širšega območja ob novem kanalu: tam nameravajo ustanavljati nova mesta, pristanišča in razvijati logistiko. Poleg tega načrtujejo, da bi do leta 2023 več kot podvojili prihodke od pobranih pristojbin za plovbo: zdaj s tem zaslužijo 4,8 milijarde evrov na leto, v osmih letih pa pričakujejo za več kot 12 milijard evrov taks na leto. Al Sisi si z velikimi infrastrukturnimi zmagami najbrž želi dokazati tudi legitimnost svojega režima, potem ko je pred dvema letoma prišel na oblast po vojaškem strmoglavljenju islamističnega predsednika Mohameda Mursija in od takrat deželi vlada s trdo roko ter preganja vse, ki so povezani s prejšnjo oblastjo. Ali se bodo zelo drzne egiptovske napovedi glede koristi novega prekopa tudi uresničile, si nihče ne upa staviti.

KATJA GLEŠČIČ


Najbolj brano