EU z zametki strategije proti IS

Zunanji ministri EU so danes v Bruslju razpravljali o regionalni strategiji za boj proti skrajnežem Islamske države in podprli prizadevanja ZN za vzpostavitev območij premirja v Siriji.

BRUSELJ > Poleg tega so potrdili novo strategijo za Bosno in Hercegovino, s katero želijo po letih zastoja le zagotoviti premik države na poti v unijo.

Islamska država (IS) je splošna grožnja, kar kaže tudi današnja drama s talci v Avstraliji; cilj strategije je uspešen boj proti tej novi obliki terorizma ob ohranitvi celovitosti Sirije in Iraka, je povedal zunanji minister Karl Erjavec.

Eden ključnih ciljev strategije za delovanje unije v prihodnjih štirih do sedmih letih je po Erjavčevih besedah sodelovanje z različnimi javnostmi, tudi z mediji, v prizadevanjih za preprečitev sedaj zelo uspešnega novačenja mladih v to organizacijo.

Potreba po izmenjavi informacij

Minister je izpostavil tudi potrebo po izmenjavi informacij med članicami za preprečitev žrtev in tudi za dobro seznanitev z delovanjem te zelo dobro organizirane tvorbe, ki ni enkraten pojav, temveč nova oblika terorizma.

Veliko je bilo v prizadevanjih za krepitev boja proti IS ugibanj o možnosti sodelovanja s sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom, a Erjavec je danes poudaril, da je splošno stališče unije, da je prihodnost Sirije brez Asada.

Tudi visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini je poudarila, da je cilj unije, da bo Sirija čez tri leta in pol brez Asada in brez IS. Asad po njenih besedah ni partner EU, vendar je del realnosti, pred katero se ne sme zatiskati oči.

V tem okviru je unija danes odločno podprla načrt odposlanca ZN za Sirijo Staffana de Misture za vzpostavitev območij premirja za zagotovitev dostave humanitarne pomoči, začenši z Alepom, drugem največjem mestu v Siriji, sicer enem najstarejših mest na svetu.

Resne razmere v Libiji

EU si bo prizadevala za praktično podporo prizadevanjem de Misture, predvsem s prispevkom k oživitvi lokalnega upravljanja, obnovi temeljnih storitev in vrnitvi k normalnosti na območjih, kot je Alep, piše v sklepih, ki so jih sprejeli ministri.

Slovenski minister je ob tem opozoril na resnost razmer v Libiji, ki je na robu državljanske vojne. Največja nevarnost je po njegovih besedah to, da se v Libiji pojavijo elementi IS, saj bi to pomenilo, da je grožnja dejansko pred vrati Evrope.

Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn pa je opozoril, da dogovora o premirju v Siriji ne bo mogoče doseči brez podpore Rusije, Irana in Savdske Arabije.

EU je potrdila tudi pripravljenost na humanitarno pomoč Siriji, Iraku in sosednjim državam pri soočanju s problemom beguncev. Prav danes Evropska komisija in Italija zagnali regionalni skrbniški sklad za humanitarno pomoč Siriji in sosednjim državam.

Prispevala bo tudi Slovenija

Ta za zdaj vključuje 20 milijonov evrov iz evropskega proračuna, tri milijone evrov pa je prispevala Italija. Pričakuje se še več donacij drugih članic unije.

Minister Erjavec je nakazal, da je pričakovati tudi prispevek Slovenije, saj članice s tem potrjujejo resno namero boja proti IS. Ob tem je opozoril, da bo treba pravičneje porazdeliti breme zelo resnega problema beguncev, ki ga sedaj nosi le pet držav.

Zunanji ministri so sicer danes potrdili novo strategijo za Bosno in Hercegovino, s katero naj bi po več letih popolnega zastoja le zagotovili napredek države na poti v unijo. Prvi cilj je pisna zaveza politike k reformam ob podpori civilne družbe.

BiH je v zadnjih mesecih znova redno na dnevnem redu EU, potem ko je bila več let odrinjena na stranski tir, tako zaradi drugih zunanjepolitičnih prioritet unije, na primer arabske pomladi in ukrajinske krize, kot zaradi notranjepolitične ohromelosti države.

Pisna zaveza k reformam

Z nedavnim obiskom visoke zunanjepolitične predstavnice Mogherinijeve ter komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitveni proces Johannesa Hahna v Sarajevu je EU potrdila oživljeno zanimanje za BiH, ki so ga sicer predramili protesti v začetku leta.

Ko bo predsedstvo BiH sprejelo pisno zavezo k reformam, ki jo bodo podpisali vsi politični voditelji ter podprla parlament in civilna družba, bo EU odločila o naslednjem koraku - uveljavitvi stabilizacijskega in pridružitvenega sporazuma.

Vodja slovenske diplomacije je izrazil zadovoljstvo, da se je začel dialog med EU in BiH tudi na najvišji ravni. Spomnil je, da je to predlagala tudi Slovenija v februarskem pismu, in opozoril, da odstopanj od pogojev, ki so za vse enaki, ne more biti.

Nove okoliščine

Ob tem je Erjavec izpostavil nekaj novih okoliščin, zaradi katerih meni, da so dejansko možnosti za premik: novo vodstvo v EU in BiH ter slabe gospodarske in socialne razmere, ki politike pod pritiskom ljudstva silijo k ukrepanju.

Mogherinijeva je sicer danes sporočila, da se bo dialog za normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom pod okriljem EU na najvišji ravni nadaljeval v januarju, po pravoslavnem božiču.

Slovenski zunanji minister je izpostavil, da bi bilo treba čim prej odpreti prvo poglavje v pristopnih pogajanjih s Srbijo, ki je pristopna pogajanja uradno začela januarja, vendar doslej še ni odprla nobenega poglavja.

V Bruslju je danes veliko govora tudi o Ukrajini, ki sicer ni bila na dnevnem redu zasedanja zunanjih ministrov. Pred zasedanjem se je “skupina prijateljev” Ukrajine sestala z zunanjim ministrom Pavlom Klimkinom, sedaj poteka prvi pridružitveni svet EU in Ukrajine, ki se ga udeležuje premier Arsenij Jacenjuk.

STA

---