Zunanji ministri EU podprli oboroževanje iraških Kurdov

Zunanji ministri EU so v petek na izrednem zasedanju v Bruslju podprli oboroževanje iraških Kurdov s strani posameznih članic, ki se za to odločijo. Obenem so pozdravili četrtkovo napoved dosedanjega iraškega premiera Nurija al Malikija, da se umika in izreka podporo novemu mandatarju.

BRUSELJ > “Pozdravljamo odločitev posameznih članic, da se na poziv kurdskih regionalnih oblasti k takojšnji pomoči z vojaškim materialom odzovejo pozitivno. Članice se bodo na poziv odzvale v skladu z nacionalnimi zmožnostmi in zakonodajo ter v soglasju z iraškimi oblastmi,” piše v sklepih, ki so jih v petek sprejeli ministri.

Ministri so ob tem najostreje obsodili napade sunitskih skrajnežev in kršitve temeljnih človekovih pravic, pri katerih bi lahko šlo tudi za zločine proti človečnosti. Poleg tega so napovedali, da bodo preučili možnosti, kako skrajnežem preprečiti, da bi imeli koristi od prodaje nafte, ter pozvali evropsko zunanjo službo, naj zagotovi močnejšo prisotnost EU v Erbilu.

K pomoči pri oboroževanju iraških Kurdov za boj proti sunitskim skrajnežem Islamske države (IS), ki so zasedli že približno tretjino iraškega ozemlja, tudi strateško pomembne jezove in naftna polja, je mednarodno skupnost v nedeljo pozval predsednik iraškega Kurdistana Masud Barzani.

Prva se je na poziv z vojaško podporo odzvala Francija, ki je z namenom mobilizacije celotne Evrope tudi zahtevala sklic izrednega sestanka na praznični petek. Na poziv k pomoči pri oboroževanju iraških Kurdov sta se pripravljeni odzvati tudi Velika Britanija in Češka. Pomoči Iraku z orožjem ne izključuje niti Nemčija.

Večina članic je sicer zadržanih, med njimi nevtralne države Švedska, Avstrija in Irska. Švedski zunanji minister Carl Bildt je danes poudaril, da je Švedska velika humanitarna, ne vojaška sila, ter da se bo tako pri pomoči Iračanom osredotočila na humanitarni in politični vidik.

Slovenija je zavzemala stališče, ki so ga že v četrtek sporočili z ministrstva za zunanje zadeve - da je v prizadevanjih za preprečitev humanitarne katastrofe in ohranitve enotnega Iraka začasno oboroževanje Kurdov politična nujnost, a da sama v tem trenutku ne načrtuje sodelovanja pri tem, je povedal državni sekretar na ministrstvu Bogdan Benko, ki se je udeležil zasedanja.

Z zasedanja je sicer EU Bagdadu in iraškim Kurdom poslala tudi sporočilo politične podpore. “Irak je pomemben partner, ki v časih velikih izzivov potrebuje odločno podporo,” so poudarili ministri.

“EU pozdravlja imenovanje Hajderja al Abadija za mandatarja za iraško vlado (...) in izraža prepričanje, da bo zanj oblikovanje nove vlade nujna zadeva in da bo vztrajal pri tem, da je ta vključujoča,” še piše v sklepih.

Podobni izrazi podpore Abadiju so pred tem prišli tudi iz ZDA in Združenih narodov - skupaj s pozivi k hitremu oblikovanju vključujoče vlade ter izrazi zadovoljstva ob odločitvi dosedanjega premierja Malikija, da se vendarle umakne iz boja za vnovični premierski položaj.

Iraški predsednik Fuad Masum je mandat za sestavo vlade Abadiju podelil v ponedeljek, potem ko je slednjega podprla večina šiitskih poslancev v parlamentu. A Maliki se je temu najprej uprl in predsednikovo potezo označil kot kršitev ustave. Položaj je postal napet, saj je Maliki celo pozival varnostne sile, naj varujejo ustavno ureditev.

A v četrtek zvečer je premier po nekaj dnevih upiranja in groženj na iraški televiziji le napovedal svoj odstop in izrekel podporo “bratu doktorju al Abadiju”. Malikija na koncu tako ali tako ni podpiral nihče več, ki kaj šteje v Iraku ali v tujini. Nazadnje so se mu odpovedali še šiitski kleriki.

Abadi je v petek zagotovil, da si prizadeva za enotnost Iraka, in obljubil rojakom, da bodo v prihodnje v vodenje države vključene vse skupine. “Potrjujem svojo zavezo, da pomirim celoten spekter ljudi in poenotim Iračane,” je poudaril. Kot je spomnil, je glavni izziv, ki je pred njimi, boj proti džihadistom na severu.

Predsednik ZDA Barack Obama je sicer v četrtek dejal, da so uspeli zlomiti obroč sil IS okrog gore Sindžar na severu Iraka, zato pomoč beguncem iz zraka po njegovem ni več potrebna. Je pa napovedal nadaljevanje letalskih napadov na sunitske skrajneže.

V minulih dneh je namreč uspelo z gore zbežati 80.000 jazidov, tako da jih tam ostaja ujetih le še nekaj tisoč, od tega nekateri tam tako ali tako živijo in ne želijo oditi. To so v četrtek potrdili tudi Združeni narodi.

Da položaj vendarle ni tako optimističen, pa so opozorila petkova poročila s severa Iraka, po katerih naj bi skrajneži IS v neki jazidski vasi izvedli pokol in pobili najmanj 80 moških. Več iraških civilistov naj bi bilo medtem ubitih tudi v napadih ameriških letal.

STA

---