EU lani zabeležila 1,2 milijona prvih prosilcev za azil

V članicah Evropske unije je lani prvič za azil zaprosilo 1,2 milijona migrantov, ki so iskali mednarodno zaščito, kar je približno 50.000 manj kot leta 2015. Po številu je še vedno največ prosilcev iz Sirije, Afganistana in Iraka, ti predstavljajo približno polovico vseh prvih prosilcev za azil, so sporočili iz Eurostata.

LUXEMBOURG > Lani so v članicah EU zabeležili 334.820 prosilcev za azil iz Sirije, 183.000 jih je bilo iz Afganistana, 127.000 pa iz Iraka. Večje število prosilcev za azil je prišlo še iz Pakistana (47.600), Nigerije (46.000) in Irana (40.000).

Sirci so največji delež prosilcev predstavljali v 13 članicah EU, Afganistanci pa v petih.

Skupna številka prvih prosilcev za azil v lanskem letu je v primerjavi z letom 2014 enkrat večja, takrat so zabeležili 562.700 prosilcev.

Po skupnem deležu je bilo največ prvih prošenj zabeleženih v Nemčiji (60 odstotkov), sledita Italija z desetimi odstotki in Francija s šestimi odstotki.

V primerjavi z letom 2015 pa so lani zabeležili največji porast prošenj na Hrvaškem, leta 2015 so prejeli 140 prošenj, lani pa 2150. V Sloveniji se je številka dvignila za 389 odstotkov, v Grčiji pa so zabeležili 339-odstotno povečanje števila prošenj, je razvidno iz podatkov Eurostata.

Vendar sta Hrvaška in Slovenija kljub relativnem povečanju v spodnji sredini, ko se primerja število prošenj na milijon prebivalcev. Tako je v Sloveniji 613 novih prosilcev na milijon prebivalcev, na Hrvaškem pa 513. Sicer pa je na milijon prebivalcev najmanj prvih prosilcev registrirala Slovaška - le 18. Sledita Portugalska z 69 prosilci na milijon prebivalcev in Romunija s 94 prosilci.

Po številu prvih prošenj na milijon prebivalcev je tu ponovno na prvem mestu Nemčija, ki je lani registrirala skoraj 8800 prvih prosilcev za azil na milijon prebivalcev, sledita Grčija in Avstrija. Obe državi sta registrirali približno 4600 prvih prosilcev na milijon prebivalcev. Avstriji se je število prvih prosilcev v primerjavi z letom 2015 zmanjšalo za 53 odstotkov.

Nasprotno pa so največji padec prvih prosilcev zabeležili na Švedskem (86 odstotkov), Finskem (84 odstotkov) in Madžarskem (84 odstotkov).

Ob koncu lanskega leta je bilo v obravnavi še dober milijon prošenj za mednarodno zaščito, podobno je bilo tudi ob koncu leta 2015. Največji delež (55 odstotkov) odprtih prošenj je bilo ob koncu leta v Nemčiji, sledi Italija z devetimi odstotki.

Kot kažejo podatki Eurostata se je na splošno število prvih prosilcev v članicah EU zmanjšalo za štiri odstotke, na milijon prebivalcev pa je bilo 2360 prvih prosilcev.

STA

---