EU in Afrika o partnerstvu v migracijski krizi

Voditelji članic EU in afriških držav so danes v Valletti začeli dvodnevno zasedanje, na katerem se bodo poskušali dogovoriti za krepitev sodelovanja v migracijski krizi. Evropa želi podporo Afrike pri preprečevanju nezakonitih migracij in ji za to ponuja dodatno finančno pomoč, a Afričani opozarjajo, da predvidena finančna ponudba ni zadostna.

Federica Mogherini Foto: STA
Federica Mogherini Foto: STA

BRUSELJ, VALLETTA> Tako evropski kot afriški voditelji so ob prihodu izpostavljali pomen partnerstva. Migracijski in begunski tok je izziv za EU in Afriko, le skupaj ga lahko obvladujemo; “skupaj” je ključna beseda tega vrha, je dejala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini.

Nemška kanclerka Angela Merkel, ključna igralka v EU, je izpostavila, da je malteški vrh pomemben korak v razvoju tovariškega odnosa med Evropo in Afriko, vendar opozorila, da s pomočjo afriškim državam pridejo tudi zahteve in pričakovanja.

EU afriškim partnerjem v zameno za sodelovanje pri preprečevanju nezakonitih migracij ponuja nov finančni sveženj, skrbniški sklad za Afriko, v katerem je 1,8 milijarde evrov iz evropskega proračuna, enak znesek pa naj bi prispevale članice še dodatno.

S tem denarjem naj bi EU pomagala afriškim državam odpravljati vzroke migracij - revščino in nasilje. Sklad bo pomagal Afričanom zagotoviti boljšo prihodnost, ne le izbiro med brezposelnostjo in radikalizacijo, je namen ponazoril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

A Afričani opozarjajo, da ponudba ni zadostna. Kar počnejo Evropejci, ne pokrije vseh potreb, ki so ogromne, je dejal predsednik Nigra Mahamadou Issoufou.

V zameno za dodatno finančno pomoč EU od afriških partnerjev pričakuje več sodelovanja pri vračanju nezakonitih migrantov. A sprejem zavrnjenih migrantov je težko vprašanje, je ob prihodu poudaril predsednik Senegala Macky Sall.

Ob začetku vrha je bilo izrečenih tudi nekaj kritik zaradi postavljanja ograj v Evropi v odziv na migracijske tokove. Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je na primer v odzivu na bodečo žico na meji med Slovenijo in Hrvaško dejal, da ne more biti prijatelj ograj.

Litovska predsednica Dalia Grybauskaite pa je v odgovoru na splošno vprašanje o ograjah poudarila, da ograje niso najboljša rešitev in najboljši simbolizem v Evropi.

Slovenski premier Miro Cerar ob prihodu na malteški vrh ni dal izjave za medije.

V mednarodni humanitarni organizaciji Amnesty International so pred vrhom EU pozvali, naj več pozornosti nameni zaščiti človeških življenj in človekovih pravic kot preprečevanju tokov in lajšanju vračanja.

Zamisel za pripravo migracijskega vrha EU in afriških držav v Valletti se je porodila aprila, ko je bila sredozemska pot najpomembnejša za begunce in migrante, a sedaj gre čez sredozemsko pot le eden od sedmih beguncev in migrantov, ki pridejo v Evropo, ostali pridejo po zahodnobalkanski poti.

V EU izpostavljajo, da je vrh v Valletti kljub temu zelo pomemben, saj je afriški migracijski problem dolgoročne in strukturne narave, gospodarski in politični vzroki, na primer revščina, nestabilnost in podnebne spremembe, pa terjajo dolgoročne rešitve.

Voditelji bodo sprejeli politično izjavo in zelo podroben akcijski načrt, s katerima naj bi opredelili pet prednostnih področij ukrepanja: soočanje z vzroki migracij, spodbujanje zakonitih migracij, na primer s štipendijami za študente, zagotoviti mednarodno zaščito beguncem v taboriščih, boj proti tihotapcem s prebežniki ter krepitev sodelovanja pri vračanju nezakonitih migrantov.

Ob robu vrha sta EU in Etiopija danes podpisali skupno izjavo o skupnem načrtu za migracije in mobilnost, ki izraža pomen Etiopije kot ključne države izvora, tranzita in cilja nezakonitih migrantov in beguncev z Afriškega roga na poti v Evropo.

STA


Najbolj brano