EU bi sprejela večje število beguncev iz Turčije

EU je danes objavila osnutek akcijskega načrta o krepitvi sodelovanja s Turčijo v begunski krizi, o katerem se pogajata Bruselj in Ankara. Po načrtu bi EU med drugim sprejela večje število beguncev iz Turčije in pomagala krepiti turško obalno stražo, Turčija pa bi pristala na vzpostavitev šestih novih begunskih centrov, ki bi jih sofinancirala EU.

BRUSELJ > V Turčiji je približno 2,2 milijona beguncev. Čez grško-turško mejo jih je letos prišlo že pol milijona. EU, ki nima učinkovitih vzvodov za skupno zaščito zunanje meje, se tako trudi tok beguncev obvladati s krepitvijo sodelovanja s Turčijo.

Akcijski načrt, ki ga je pripravila Evropska komisija, je bil osrednja tema ponedeljkovega obiska turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v Bruslju, intenzivna pogajanja pa se bodo sedaj nadaljevala na nižji ravni. Okvir načrta naj bi bil usklajen do naslednjega vrha EU 15. in 16. oktobra.

Glede na aktualnost begunske problematike sta bila tako Erdoganov obisk kot načrt deležna velike pozornosti. Spričo pritiska javnosti se je Evropska komisija danes odločila, da sprva zaupno vsebino načrta razkrije.

O akcijskem načrtu so sicer že čez vikend poročali nemški mediji in pravilno razkrili, da ta vključuje uvedbo skupnih patrulj na grško-turški meji pod okriljem agencije Frontex, vzpostavitev šestih novih taborišč v Turčiji, ki bi jih sofinancirala unija, preselitev do pol milijona beguncev iz Turčije v unijo ter pospešitev procesa vizumske liberalizacije za Turčijo.

Načrt predvideva vrsto prioritetnih ukrepov, s katerimi naj bi unija in Turčija skupaj zagotovili boljše upravljanje z množico beguncev v Turčiji in obenem preprečili nenadzorovan priliv teh beguncev iz Turčije v EU. Ukrepi so razdeljeni v dva sklopa, ta pa sta ločena na ukrepe, ki jih mora izvesti EU, in tiste, ki jih naj izvede Turčija.

EU bo v tem in prihodnjem letu mobilizirala do ene milijarde evrov za pomoč Turčiji pri skrbi za sirske in iraške begunce. Turčija bo prejela tudi pošten del sredstev iz občutno povečanega posebnega sklada EU za pomoč Siriji in sosednjim državam.

Unija bo obenem nadaljevala s humanitarno pomočjo za begunce v Turčiji, Libanonu, Jordaniji, Iraku in sami Siriji ter obljublja preselitev večjega števila beguncev iz Turčije v države članice EU, čeprav o konkretnem številu načrt ne govori.

Turčija bo po drugi strani poskrbela za učinkovitejše izvajanje zakonodaje o tujcih in mednarodni zaščiti ter izboljšala registracijo in izdajanje dokumentov beguncem ter pospešila obravnavo njihovih prošenj za azil.

Zavezala naj bi se tudi, da bo naredila več za integracijo beguncev v turško družbo, jim omogočila dostop do trga dela in javnih storitev ter bolje poskrbela za njihovo nastanitev. Prioriteta bo med drugim na odprtju šestih centrov za sprejem beguncev, zgrajenih s sofinanciranjem EU. Turčija Sircem trenutno ne daje statusa beguncev, ampak jih obravnava kot goste.

Drugi sklop ukrepov se nanaša na skupen boj proti nezakonitim migracijam in trgovini z ljudmi - npr. s krepitvijo turške obalne straže in na sploh nadzora na turških mejah, tudi s pomočjo EU, boljšo izmenjavo informacij med stranema ter izboljšanjem sodelovanja med Turčijo in agencijo Frontex ter med Turčijo in njeno sosedo Grčijo.

Pospešitev vizumske liberalizacije za Turčijo je medtem omenjena v uvodu akcijskega načrta, kjer piše, da bo uresničevanje akcijskega načrta prispevalo k temu, da bo Turčija hitreje izpolnila pogoje, potrebne za odpravo vizumov.

Ankara želi sicer pomoč EU tudi pri vzpostavitvi varne cone na severu Sirije ob podpori koalicijskih sil, čemur pa EU ni naklonjena, tudi zaradi pomislekov, da je v ozadju turška kampanja proti Kurdski delavski stranki (PKK). Objavljeni osnutek akcijskega načrta varne cone ne omenja.

STA

---