EU z Afriko in Turčijo o begunski krizi

EU si pri soočanju z najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni prizadeva okrepiti sodelovanje z Afriko in Turčijo. Obema ponuja finančno pomoč v zameno za učinkovitejše preprečevanje nezakonitih migracij in zajezitev toka beguncev, a oba partnerja sta poleg drugih razhajanj kritična, da finančna ponudba ni dovolj velikodušna.

Reševanje schengna je bitka s časom, je opozoril Donald 
Tusk. Foto: STA
Reševanje schengna je bitka s časom, je opozoril Donald Tusk. Foto: STA

BRUSELJ, VALLETTA> Migracijski vrh EU in Afrike je zelo pomemben prvi korak naprej v sodelovanju med celinama, ki delita veliko skupnih stališč, a nekaj je tudi nesoglasij, je po dvodnevnem vrhu ocenil gostitelj, malteški premier Joseph Muscat.

EU je v Valletti zagnala skrbniški sklad za Afriko, v katerem je 1,8 milijarde evrov iz evropskega proračuna. Enak znesek naj bi prispevale članice, ki pa so za zdaj obljubile le približno 80 milijonov evrov.

Največ, 15 milijonov evrov, je prispevala Nizozemska. Nemčija in Francija sta prispevali po tri milijone. Slovenija je prispevala 50.000 evrov. Hrvaška, Ciper in Grčija niso prispevali. Švica in Norveška sta obljubili 4,6 oziroma tri milijone.

Južni Sudan in Niger: Denar, ki ga ponuja EU, ni dovolj

Več afriških držav, med njimi Južni Sudan in Niger, je v minulih dneh opozorilo, da denar, ki ga ponuja EU, ni dovolj.

Predsednik Senegala Macky Sall, ki trenutno predseduje gospodarski skupnosti zahodnoafriških držav Ecowas, je na sklepni konferenci dejal, da je to sicer dober začetek, a da bi si afriške države želele več radodarnosti.

S tem denarjem naj bi financirali dolgoročne ukrepe za odpravljanje vzrokov migracij: za preprečevanje revščine, reševanje konfliktov in gospodarski razvoj.

Evropski in afriški voditelji so v Valletti sprejeli tudi skupno politično izjavo in akcijski načrt, ki temelji na petih prednostnih področjih ukrepanja: odpravljanju vzrokov migracij, spodbujanju zakonitih migracij, zagotavljanju zaščite beguncem, boju proti tihotapcem s prebežniki in vračanju nezakonitih migrantov.

Načrt vključuje zelo konkretne ukrepe, ki jih je treba izvesti do konca leta 2016, je izpostavil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Med temi ukrepi so projekti za krepitev zaposlovanja, podvojitev štipendij za študente in raziskovalce, ustanovitev skupne preiskovalne ekipe v Nigru za boj proti tihotapcem s prebežniki ter vračanje nezakonitih migrantov, je ponazoril Tusk.

Največ prosilcev za azil iz Sirije, Zahodnega Balkana, Afganistana, Iraka in Pakistana

Senegalski predsednik Sall je bil kritičen, da Evropa preveč vztraja pri vračanju ter da je diskriminacijsko izgnati Afričane, a obdržati Sirce. Opozoril je tudi, da večina migrantov v Evropo ne pride iz Afrike, in tako izrazil začudenje nad osredotočanjem Evrope na afriške migrante.

Statistika evropskega azilnega urada EASO kaže, da je največ od več kot milijon prosilcev za azil v EU, ki so bili registrirani od januarja do septembra letos, iz Sirije, Zahodnega Balkana, Afganistana, Iraka in Pakistana.

Sall je na sklepni novinarski konferenci izpostavil tudi problem izogibanja davkom. Afriki ne bi bilo treba prositi za pomoč, če bi lahko zbrala 60 milijard evrov, izgubljenih zaradi izogibanja davkom v multinacionalkah, je poudaril. Zahteval je tudi pošteno ceno za afriške naravne vire.

Migracijski vrh EU in Afrike seveda ni rešil problema, pomeni pa začetek nove faze sodelovanja, je po koncu poudarila nemška kanclerka Angela Merkel in opozorila, da je pred obema celinama še veliko dela.

Slovenski premier Miro Cerar pa je na vrhu EU in Afrike poudaril, da bo reševanje migracijske krize najbolj učinkovito, če se bomo lotili izvornih razlogov, kot so revščina, politična nestabilnost, konflikti, nespoštovanje človekovih pravic in podnebne spremembe.

Tusk: Reševanje schengna je bitka s časom

Po migracijskem vrhu EU in Afrike je na Malti sledil še neformalni vrh EU, na katerem so razpravljali zlasti o krepitvi zunanje meje unije in obvarovanju schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah, ki je poleg evra najbolj otipljiva korist članstva v EU.

Reševanje schengna je bitka s časom, je opozoril Tusk. “Tehnične ovire so jasno znamenje, da moramo ponovno vzpostaviti nadzor na zunanjih mejah unije,” je izpostavil Poljak v referenci na postavljanje tehničnih ovir na slovensko-hrvaški meji.

Za obvarovanje schengna je po Tuskovih besedah ključno zagotoviti učinkovit nadzor zunanje meje, ni pa konkretno odgovoril na vprašanje, kako to storiti.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je izpostavil, da je eden najpomembnejših elementov pri tem načrtovana vzpostavitev evropske obalne in mejne straže, ki jo bo komisija predlagala do konca leta.

Sodelovanje s Turčijo v begunski krizi je bila sicer po Tuskovih besedah glavna tema vrha unije v Valletti, a Poljak opozarja, da Turčija ni edini pomemben partner, temveč je treba sodelovati tudi z drugimi, zlasti z državami Zahodnega Balkana.

Turčija denar pričakuje v enem letu

EU je pripravljena organizirati vrh s Turčijo, je poudaril Tusk. Datum za zdaj še ni določen, Tusk vrh pričakuje do konca tega meseca, po oblikovanju nove vlade v Turčiji. Neuradno se kot možnost omenja 29. november.

Šef komisije je pri tem izpostavil, da se trudijo nabrati tri milijarde evrov pomoči Turčiji pri obravnavi beguncev iz Sirije, ki jih pričakujejo v Ankari. Turška stran sicer ta denar pričakuje v enem letu, medtem ko v uniji govorijo o večletni pomoči.

Evropska komisija lahko po Junckerjevih besedah v prihodnjih dveh letih zagotovi pol milijarde evrov. Članice pa naj bi prispevale preostalo, na podlagi bruto nacionalnih dohodkov. Nemčija naj bi na primer prispevala približno pol milijarde.

STA


Najbolj brano