EP zaradi številnih amandmajev v sredo ne bo glasoval o TTIP

Evropski parlament v sredo na plenarni seji ne bo glasoval o priporočilih Evropski komisiji za pogajanja z ZDA o prostotrgovinskem sporazumu TTIP. Glasovanje so danes umaknili z dnevnega reda, in sicer zaradi številnih amandmajev in zahtev po ločenem glasovanju. Amandmajev je skupaj več kot 200.

STRASBOURG > O predlaganih amandmajih in zahtevah bo tako sedaj razpravljal odbor Evropskega parlamenta za mednarodno trgovino. Kdaj naj bi vsi poslanci v prihodnje glasovali o priporočilih, zaenkrat ni jasno. Razprava o TTIP medtem ostaja na dnevnem redu plenarne seje in jo bodo poslanci v skladu z načrti opravili v sredo.

Po pojasnilih iz Strasbourga je problematičen predvsem del, ki se nanaša na mehanizem reševanja sporov med investitorjem in državo (ISDS). Ta naj bi namreč omogočal preveč različnih interpretacij. Glasovanje je bilo preloženo, ker želi Evropski parlament o tej temi doseči močen konsenz.

Pravila Evropskega parlamenta dovoljujejo, da predsednik parlamenta glasovanje o neki resoluciji preloži, če je nanjo vloženih več kot 50 novih amandmajev, in predsednik parlamenta Martin Schulz je to pravico danes izkoristil.

Kopico novih amandmajev so vložili predvsem nezadovoljni poslanci iz vrst socialistov in demokratov (S&D), čeprav je pred tem veljalo, da naj bi največji skupini v Evropskem parlamentu - ISDS naklonjena Evropska ljudska stranka (EPP) in do tega mehanizma v osnovi negativno nastrojena S&D - načeloma dosegli kompromis.

Poslanci S&D so pred dvema tednoma tudi podprli predlog resolucije v pristojnem odboru za mednarodno trgovino, ki ga vodi Bernd Lange (S&D). A pred plenarnim zasedanjem in pod velikim pritiskom javnosti se je očitno znova zapletlo.

Skupina konservativcev (ECR) v Evropskem parlamentu, ki TTIP trdno podpira, je ocenila, da je preložitev glasovanja posledica “kaosa”, ki je zavladal v S&D, saj se ta očitno ne more uskladiti, kakšno stališče naj zavzame do dela resolucije, ki se nanaša na ISDS. Preložitev so označili kot “zelo žalostno” in kot poskus Schulza, da reši svoje socialiste pred sramoto.

Zeleni, ki TTIP odločno nasprotujejo, so medtem menili, da “je vladajoči del Evropskega parlamenta v skrbeh, da bi glasovanje o resoluciji TTIP razkrilo jasne delitve znotraj večjih političnih skupin o spornih pogajanjih EU-ZDA”. Schulz je po njihovem “izbral hitro proceduralno možnost za odlog jutrišnjega glasovanja, s čimer je preprečil, da bi te delitve postale javne in razvidne, predvsem kar se tiče zelo spornega mehanizma za zaščito vlagateljev ISDS”.

Tudi evropski poslanec Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem) je prepričan, da je preložitev zaradi amandmajev le izgovor. Meni še, da očitno “velike koalicije v podporo sporazumu ni več”, za kar gre zahvala tudi vseevropski akciji državljanov STOP TTIP.

Iz S&D so medtem po preložitvi glasovanja sporočili le, da ostajajo zavezani pogajanjem o “poštenem” TTIP, ki bo koristil ljudem, in se bodo trudili pridobiti večinsko podporo zanj. Kot so zatrdili, se bodo še naprej pogovarjali z vsemi političnimi skupinami, ponovili pa so tudi, da ISDS še naprej odločno nasprotujejo. Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) je na Ttitterju ponovila, da “na zniževanje standardov ne bomo pristali”.

Evropski parlament naj bi na plenarni seji v sredo prvič doslej potrjeval priporočila Evropski komisiji za pogajanja, ki jih je maja sprejel parlamentarni odbor za mednarodno trgovino. Poslanci v priporočilih med drugim zahtevajo nediskriminatorno odprtje ameriškega trga, tudi trga finančnih storitev, evropskim podjetjem, reformo mehanizma ISDS in ohranitev standardov EU.

Odbor je ponovil tudi zahtevo, da bi iz TTIP izključili javne storitve, kot so oskrba z vodo, zdravstvo in izobraževanje, ter zahteval okrepitev zaščite pravic delavcev.

Če bo sporazum, o katerem se EU in ZDA pogajajo od julija 2013, sklenjen, bo nastalo največje prostotrgovinsko območje na svetu z okoli 800 milijoni prebivalcev. Po nekaterih ocenah bi sporazum uniji letno prinesel za 119 milijard evrov ugodnosti, ZDA pa dobrih 20 milijard evrov manj.

Pogajanja o sporazumu so sicer naletela na oster odziv tako strokovne kot tudi splošne javnosti, ki je ogorčena, da se o tako pomembnem sporazumu razpravlja za zaprtimi vrati. Civilna družba se boji, da bo sporazum preveč moči položil v roke multinacionalk.

Številni opozarjajo tudi, da bi se zaradi sporazuma v Evropi lahko poslabšali zdravstveni in okoljski standardi ter delavske pravice, saj so evropski standardi na nekaterih področjih, kot je varnost hrane, trenutno višji od ameriških.

STA

---