Dve možnosti za reformo azilnega sistema

Evropska komisija je danes predlagala dve možnosti za reformo nedelujočega evropskega azilnega sistema, ki naj bi zagotovila bolj pošteno porazdelitev prosilcev za azil v EU.

BRUSELJ > Prva pomeni dopolnitev sedanjega sistema, druga je korenitejša, obe pa predvidevata obvezno avtomatsko razporeditev prosilcev za azil med članice EU.

Prva možnost je dopolnitev veljavnega sistema z varovalom za zagotovitev poštene porazdelitve bremen. Če število prosilcev za azil preseže predhodno določen prag za državo, predvideva, da se po določenem ključu presežek porazdelili med druge članice.

Druga možnost predvideva korenitejšo, bolj revolucionarno reformo s ključem za že izhodiščno porazdelitev prosilcev za azil med članice na podlagi velikosti in ekonomske moči države ter njene absorpcijske zmožnosti ob upoštevanju družinskih vezi prosilcev.

Države so se zavezale, da bodo premestile 160.000 beguncev

Radikalnejša reforma predvideva tudi krepitev Evropskega azilnega podpornega urada (Easo), tako kadrovsko in proračunsko kot nadgradnjo njegovih nalog. Evropski urad naj bi na primer nadzoroval izvajanje reforme in uporabo porazdelitvenega ključa.

Prvo možnost je prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans imenoval “dublinski sistem plus”, dopolnitev sedanjega sistema s korekcijskim mehanizmom, drugo pa sprememba temeljnih meril za enakomernejšo razporeditev odgovornosti, ki ne bi bila več povezana le s prvo vstopno državo.

Dolgoročneje obstajajo tudi druge možnosti - centraliziran evropski sistem s sprejemanjem evropskih odločitev o posameznih prošnjah za azil, a razprava o tem danes ni politično realistična, je še poudaril prvi podpredsednik komisije.

Članice naj bi bile bolj naklonjene manj koreniti reformi, a tudi prva možnost je dejansko neke vrste stalni sistem premestitve beguncev med članicami, ki v sedanji, začasni obliki ni zelo učinkovit.

Lani jeseni so se namreč članice zavezale, da bodo iz Grčije, Italije in drugih prekomerno obremenjenih držav v dveh letih v preostale članice premestile 160.000 beguncev. Doslej so jih premestile le približno 1100.

Reforma evropskega azilnega sistema je nujna, saj so veljavna evropska pravila, ki temeljijo na načelu predložitve in obravnave prošnje za azil v prvi vstopni članici, ob zaostritvi begunske krize lani povsem odpovedala.

Sedanji azilni sistem je treba reformirati, saj begunska kriza kaže, da ne deluje. Sistem, ki temelji na načelu prve vstopne države ni ne pošten ne vzdržen, saj pomeni veliko breme in odgovornost za majhno število držav, je poudaril Timmermans.

Strukturirani sistem preselitev, reforma direktive o modri karti in akcijski načrt o integraciji

Za veliko večino prebežnikov v Evropo je prva vstopna točka Grčija, ki migracijskega toka doslej ni zmogla obvladati, tako da so prebežniki v glavnem nenadzorovano nadaljevali pot skozi druge članice unije do glavnih ciljev, Nemčije in Švedske.

Komisija bi morala predloge za reformo nedelujočega evropskega azilnega sistema predstaviti sredi marca, a jih je preložila na april. Tudi danes še ni predstavila zakonodajnih predlogov, ampak sporočilo o prihodnosti sistema z omenjenima dvema možnostma.

To je šele izhodišče za razpravo, diagnoza trenutnih problemov evropskega azilnega sistema, ki jih je osvetlila begunska kriza, poudarjajo v Bruslju. Notranji ministri članic unije bodo o predlogih predvidoma razpravljali 21. aprila.

Jedro evropske azilne politike je dublinski sistem, ki vključuje dublinsko uredbo, nazadnje spremenjeno leta 2013, po kateri je za obravnavo prošenj za azil pristojna prva vstopna članica, ter uredbo o sistemu za primerjavo prstnih odtisov Eurodac.

Omenjeni dve možnosti sta le košček azilne sestavljanke. Komisija predlaga tudi vrsto ukrepov za nadaljnjo uskladitev azilnih postopkov in standardov za zagotovitev enakih pogojev v vsej Evropi ter zmanjšanje nedovoljenih sekundarnih gibanj.

Komisija bo za zagotavljanje zakonitih in varnejših migracijskih poti v prihodnjih mesecih pripravila še številne ukrepe, ki vključujejo strukturirani sistem preselitev, reformo direktive o modri karti in akcijski načrt o integraciji.

Poleg tega je komisija danes predstavila predloge, kako bi lahko obstoječi in prihodnji informacijski sistemi okrepili upravljanje zunanjih meja in notranjo varnost v EU, ter predloge za posodobitev sistema vstopa in izstopa.

STA

---