Drama na bregovih Soče

“Kam pa naj gremo?” Tako afganistanski in pakistanski begunci sprašujejo prostovoljce v goriških humanitarnih organizacijah. Ti odgovora na vprašanje nimajo. Policisti in reševalci so v ponedeljek ponovno preselili prosilce za azil. Z otoka sredi Soče so jih odstranili iz varnostnih razlogov. A težava je v tem, da varnega ali sploh kakršnegakoli kraja za stotnijo ljudi v goriški občini ni.

Od 40 prosilcev za azil, kolikor jih je kampiralo na otočku, so 
jih nekaj preselili v Trento, ostali pa so izginili neznano kam.  Foto: Pierluigi Bumbaca
Od 40 prosilcev za azil, kolikor jih je kampiralo na otočku, so jih nekaj preselili v Trento, ostali pa so izginili neznano kam.  Foto: Pierluigi Bumbaca

GORICA >Pribežniki, ki na območju občine Gorica čakajo na odločitev o njihovih prošnjah za dodelitev azila, te dni še slabše spijo kot sicer. Pred dnevi so policisti preselili azilante iz Parka spomina v središču mesta, nato so podrli njihova začasna bivališča na bregovih Soče. A azilanti so se vrnili, kar je povsem razumljivo, saj nimajo kam.

“Dan po tem, ko so mediji objavili novico o odstranitvi bivakov ob Soči, sem šel na kraj in opazil, da so se azilanti že vrnili. S to razliko, da so si našli prostor na otočku, najbrž z željo, da bi bili bolj oddaljeni in skriti,” nam je povedal predsednik humanitarne organizacije forum, novinar in aktivist Andrea Bellavite. “Fantje so nam povedali, da se vračajo na iste kraje, ker ne vedo, kam drugam bi lahko šli,” je pojasnila prostovoljka iz organizacije Skupaj z vami.

Zaradi ukinitve pogodbe s hotelom Internazionale, ki je gostil prosilce za azil, in zmanjšanja števila prostih mest v Karitasovem zavetišču Nazareno, je v Gorici 90 postelj manj, kot jih je bilo še pred nekaj tedni. K nujnemu povečanju števila postelj je brezuspešno že pred časom pozval Karitas. Civilno družbene organizacije pa pozivajo k modelu nameščanja prosilcev za azil v stanovanja in hiše, ki jih občina najame od zasebnikov. Ta model se je izkazal za uspešnega na Tržaškem, pa tudi v nekaterih manjših občinah na Goriškem.

Strah pred reko

Lokalne oblasti, ki so po nedavni utopitvi 25-letnika v Soči še posebej previdne, so se ustrašile, da bi bilo kampiranje na otoku sredi reke lahko nevarno. Še posebej ob deževju in predvsem, če bi v Solkanski elektrarni spustili vodo skozi zapornice, kar povzroči nenaden dvig gladine. Zato so azilante prisilili k odhodu. Prvič. In ko so se ti vrnili, so vajo ponovili, pri čemer so s seboj pripeljali prevajalca, ki naj bi tujcem razložil, da oblasti to počno za njihovo dobro. Letake, na katerih je bila v prosilcem za azil razumljivih jezikih opisana nevarnost morebitnega naraščanja voda, so delili tudi prostovoljci Karitasa.

Pravna podlaga za nenehne selitve je občinski odlok, ki prepoveduje bivanje na prostem. Bellavite, ki je po poklicu duhovnik, na prejšnjih lokalnih volitvah pa je bil županski kandidat, priznava, da je podlaga za odlok smiselna. “Občinska uprava je naročila analizo, ki je pokazala, da je bivanje na prostem ob reki neustrezno z varnostnega in sanitarnega vidika. To je vsekakor res in najbrž za to ugotovitev ne bi potrebovali niti študije. Ampak odlok ne izpelje posledic. Če ljudem prepoveš, da bivajo na prostem, moraš poiskati kakšno drugo rešitev,” razmišlja Bellavite.

Po podatkih policije in prefekture je v občini trenutno 145 do 160 prosilcev za azil, ki nimajo strehe nad glavo. Statistika lanskega leta kaže, da je v Gorici za azil prosilo 2000 ljudi, v letošnjem letu pa je v Italiji število prošenj precej večje kot lani. To pomeni, da na območje Goriške vsak dan v povprečju pride vsaj šest do sedem ljudi, za katere nihče ne more poskrbeti. Na območju Furlanije Julijske Krajine je po uradnih podatkih italijanskega notranjega ministrstva uradno nastanjenih 1870 beguncev. Tisti, ki nimajo strehe nad glavo, in takšnih je veliko tudi po drugih občinah severozahodne Italije, v podatek niso všteti.

Naj gredo k sosedom

Po poročanju dnevnika Il Piccolo, naj bi 27 ljudi v torek odpeljali v Trento. Ta poteza je v skladu s pričakovanji politike župana Ettoreja Romolija, ki želi predvsem, da azilanti zapustijo območje občine. Vsako povečevanje števila mest v zavetiščih bi le povečalo prihod beguncev in s tem poglobilo težave v mestu, je prepričan župan.

Na goriški prefekturi so napovedali, da bo prefektinja Isabella Alberti o problematiki podrobneje govorila v naslednjih dneh.

VESNA HUMAR


Najbolj brano