Domoljubna koalicija relativna zmagovalka hrvaških parlamentarnih volitev

Po preštetih glasovnicah z več kot 99 odstotkov volišč na Hrvaškem vodi desna Domoljubna koalicija z 59 poslanskimi sedeži, vključno s tremi iz hrvaške diaspore. Levosredinska koalicija Hrvaška raste ima 56 mandatov. Sledita Most neodvisnih seznamov z 19 poslanskimi mesti in Istrska demokratska skupščina (IDS) s tremi.

Predsednik HDZ in premierski kandidat Domoljubne koalicije 
Tomislav Karamarko Foto: Hina
Predsednik HDZ in premierski kandidat Domoljubne koalicije Tomislav Karamarko Foto: Hina

ZAGREB > Stranka Bandić Milan 365 - Stranka dela in solidarnosti (BM365) ter Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB) sta dobili po dva mandata, Živi zid in koalicija Uspešna Hrvaška pa po eno poslansko mesto.

Domoljubna koalicija osmih strank in koalicija petih strank Hrvaška raste sta zmagali vsaka v petih volilnih enotah, medtem ko je Domoljubna koalicija dobila tudi tri poslance v posebni enajsti enoti, v kateri štejejo glasovi Hrvatov v drugih državah. Še osem poslancev so izvolili v posebni 12. volilni enoti, v kateri so trije poslanski mandati zagotovljeni srbski skupnosti.

Prvič tudi preferenčni glasovi

Štetje glasov je bilo letos nekoliko počasnejše kot v preteklih letih, ker so imeli hrvaški državljani v nedeljo prvič možnost preferenčnega glasovanja. Največ preferenčnih glasov ali približno 60 odstotkov je dobil predsednik Mosta neodvisnih seznamov in župan Metkovića Božo Petrov. Volilni uspeh Mosta neodvisnih seznamov, ki ga sestavlja vrsta uspešnih lokalnih politikov, je tudi največje presenečenje nedeljskih volitev.

Po preštetju glasovnic s polovice volišč se je pokazalo, da je desna koalicija na čelu s HDZ relativna zmagovalka, a bo za sestavo vlade potrebovala najmanj 76 poslancev. V hrvaškem parlamentu je 151 sedežev.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je danes čestitala relativnim zmagovalcem in je napovedala, da bo posvetovanjih zelo kmalu imenovala novega mandatarja, ki bo sestavil stabilno hrvaško vlado. V skladu s hrvaško ustavo mandat za sestavo vlade dobi tisti, ki si zagotovi glasove najmanj 76 poslancev.

V HDZ pričakovali bolj prepričljivo zmago

Predsednik HDZ in premierski kandidat Domoljubne koalicije Tomislav Karamarko je pred navdušenimi pristaši v Zagrebu razglasil zmago in sporočil, da mora HDZ dobiti priložnost za sestavo 13. hrvaške vlade od osamosvojitve države. V HDZ so pričakovali bolj prepričljivo zmago, ki bi jim omogočila sestavo vlade brez dodatnih pogajanj s potencialnimi novimi koalicijskimi partnerji.

V Mostu so napovedali, da se bodo pogajali z vsemi, ki bo pristali na njihove zahteve glede korenitih reform javne uprave, pravosodja, davčne in monetarne politike. Očitno je, da brez poslancev Mosta ne bo možno sestaviti prihodnje hrvaške vlade, medtem ko koalicije HDZ in SDP ne pričakuje nihče. Možna je tudi manjšinska vlada.

Mandat Milanovićeve vlade sklenjen

Predsednik SDP in dosedanji premier Zoran Milanović je v nagovoru privržencev nekaj po polnoči povedal, da je mandat njegove vlade sklenjen ter da si levosredinska koalicija želi nadaljevati vodenje države.

Pozval je vse morebitne partnerje, ki ocenjujejo, da Hrvaška potrebuje reforme, naj se pridružijo koaliciji Hrvaška raste kot partnerji. Posebej je povabil Most, ki si tudi želi reform, naj čim prej začnejo pogovore o prihodnosti Hrvaške.

IDS bo podprla le levosredinsko vlado

Iz IDS so že napovedali, da bodo podprli samo levosredinsko vlado, kar pomeni, da sta Domoljubna koalicija in Hrvaška raste popolnoma izenačeni glede števila poslanskih mandatov, kot so kazale tudi vzporedne volitve, ki so jih objavili po zaprtju volišč v nedeljo ob 19. uri.

IDS je v levosredinski vladi premierja Milanovića, a so se odločili, da bodo na volitvah nastopili v koaliciji z dvema lokalnima strankama v 8. volilni enoti, ki obsega hrvaško Istro in območje Reke.

Kandidatka slovenske manjšine s tremi odstotki glasov

Kandidatka slovenske manjšine Sabina Koželj-Horvat je dobila nekaj več kot tri odstotke glasov na volitvah za poslanca albanske, bošnjaške, črnogorske, makedonske in slovenske manjšine. Pred njo je sedem drugih kandidatov, med katerimi je vodilni kandidat albanske manjšine Idris Sulejmani prejel več kot 21 odstotkov glasov.

Udeležba na nedeljskih volitvah je bila nekaj nad 60 odstotkov, kar je bilo nekoliko manj kot na parlamentarnih volitvah leta 2011.

STA


Najbolj brano