Cipras je že grški premier

Prislovično počasni Grki so tokrat pohiteli in po nedeljskih parlamentarnih volitvah je Aleksis Cipras že včeraj zaprisegel kot novi ministrski predsednik.

ATENE > Pok ob veliki zmagi doslej opozicijske Sirize se pričakovano širi po Evropi. Toni so spravni, saj evropski politiki pozdravljajo nove grške voditelje in jih vabijo na pogajanja.

“Minimalističen scenarij razpleta grških volitev se že dogaja, saj vse evropske institucije in njihovi politiki pošiljajo signale o novih pogajanjih. V najslabšem primeru bo tako Cipras dosegel boljše pogoje za odplačevanje kreditov, njegova država bo dobila predah, morda tudi odpis dela dolga. V drugem scenariju predstavlja ta zmaga le začetek procesa, ki se bo nadaljeval po Evropi. Siriza zagotovo predstavlja inspiracijo za levico in nova gibanja, ki se pojavljajo. Zmaga Sirize ni velik politični potres, a bo vseeno povzročil vibracije tudi drugod, predvsem tam, kjer bodo letos volitve. Uresničitev maksimalističnega scenarija pa bi pomenila, da se bo vsa Evropa obrnila v levo, da bo ljudstvo odpihnilo s političnega prizorišča tako konzervativce kot neučinkovite socialdemokrate,” grške volitve komentira Darko Štrajn, znanstveni svetnik na Pedagoškem inštitutu in predsednik Liberalne akademije.

Nekoliko drugače dogajanje vidi Matevž Tomšič, politični sociolog, ki je zaposlen na novogoriški Fakulteti za uporabne družbene študije: “Siriza ima dve možnosti: ali se bo prilagodila ekonomski realnosti in še naprej uresničevala 'bruseljski diktat', kar bo povzročilo veliko razočaranje njihovih privržencev, ali pa bo izstopila iz evropskega institucionalnega okvirja in se lotila nekakšne lastne variante 'demokratičnega socializma'. Ta bo prej ali slej končal tako kot ostali 'socializmi': v finančnem in siceršnjem bankrotu države. Sirizine predvolilne obljube so bile namreč zelo populistične. Ljudem je obljubljala hitro izboljšanje življenjskega standarda s pomočjo javnega trošenja, pri čemer se ni ukvarjala s tem, kako priti do denarja.”

Tomšič grško Sirizo ne vidi kot nekakšno predhodnico za podobne stranke in gibanja v evropskih državah: “Na začetku bo zmaga Sirize zelo verjetno dala zagon sorodnim strankam v sredozemskih deželah, vendar znajo njeni kasnejši 'dosežki' to močno spremeniti. Za ostale države pa je to predvsem priložnost učiti se na napakah drugih.”

Štrajn pa opozarja predvsem na spremenjene razmere v evropski politični sferi glede na preteklost. “Diskurz ob izvolitvi kaže, kako daleč nazaj smo padli v primerjavi s 60. leti. Tedaj smo imeli študentske proteste in socialno državo, sedaj pa se vsako zahtevo, da se bremena krize, ki jo je povzročila finančna oligarhija, bolj enakopravno porazdeli med družbene sloje, že obravnava kot radikalnost, ekstremizem. V 60. letih bi bila stališča Sirize razumljena kot nekakšna sredinska mnenja.”

Da so Grki na tokratnih volitvah naredili prelom s preteklostjo in obračunali s staro politično elito še najbolj nazorno pokaže primer Papandreu. Ta priimek prvič po 92 letih ne bo prisoten med poslanci grškega parlamenta. George Papandreu s svojo na novo ustanovljeno stranko Kidiso se namreč z 2,5 odstotkoma glasov ni prebil v parlament. Njegov ded Georgius je politično kariero v grškem parlamentu začel leta 1922, njegov oče Andreas pa je leta 1974 ustanovil Pasok, ki je zadnja tri desetletja bistveno vplival na grško politiko.

Da se Siriza že nekoliko mehča, kaže tudi izbor koalicijskega partnerja. Cipras, ki mu je za absolutno večino in samostojno vladanje zmanjkalo le nekaj deset tisoč glasov je izbral desnosredinsko stranko Neodvisni Grki, ki je nastala po odcepitvi dela poslancev Nove demokracije. Obema novima vladnima partnerjema je skupno zgolj nasprotovanje varčevalnim ukrepom. Neodvisni Grki, ki jih vodi Panos Kamenos, se opredeljujejo za nacionaliste, verne, zahtevajo izgon nezakonitih priseljencev in nepopuščanje v sporih s Turčijo ter Makedonijo, kar je povsem nasprotno od Sirize. Hkrati je Cipras zaobšel druge potencialne partnerje, na primer liberalno Reko, socialdemokratski Pasok in komuniste, ki so programsko še najbolj sorodni Sirizi, a je med njimi veliko povsem osebnostnih zamer.

Cipras naj bi novo grško vlado sestavil že danes, te dni pa bo na temo grških volilnih rezultatov precej sestankov politično vplivnih ljudi v evropskih in drugih mednarodnih institucijah.

DENIS SABADIN

---