Cipras je posojilodajalce obtožil ropanja države

Grčija je pristala na proračunske cilje, postavljene s strani upnikov, je sporočila Evropska komisija. Dan po ustavitvi pogajanj sicer prihaja do različnih odzivov. Grški premier Aleksis Cipras je posojilodajalce obtožil ropanja države, iz Nemčije in Francije pa so prišla opozorila, da je žogica zdaj na grški strani in da Atenam zmanjkuje časa.

ATENE > Grčija je glede na navedbe Bruslja pristala na proračunske cilje za letošnje leto, ki sta jih državi postavila EU in Mednarodni denarni sklad (IMF). S tem je odgovorila na ključno odprto vprašanje, poročajo tuje tiskovne agencije.

Vprašanje pa je, kako verodostojne so grške zaveze, je danes opozorila tiskovna predstavnica Evropske komisije Annika Breidthard.

Odzivi na nedeljsko ustavitev pogajanj grške vlade in njenih mednarodnih upnikov medtem dežujejo že ves dan.

Ciprasa jezi predvsem nov poseg v pokojnine

Grški premier Aleksis Cipras je posojilodajalce obtožil politične preračunljivosti in plenjenja države. Glede na to, da Grki pas zategujejo že pet let, ga jezi predvsem vztrajanje pri novem posegu v pokojnine.

"Nimamo pravice pokopati evropske demokracije v njeni zibelki," je poudaril za grški časnik Efimerida ton Sindakton.

Evropska komisija je medtem sporočila, da grški upniki niso zahtevali novega znižanja pokojnin in dodala, da so v pogajanjih tudi popuščali.

"Gre za zelo napačno interpretacijo dejstev," je v zvezi s Ciprasovimi besedami dejala Breidthardova. "Prav tako ne drži, da upniki zahtevajo nov poseg v plače," je pristavila.

Cipras je sicer za omenjeni časnik dejal še, da je grška vlada že pripravila protipredloge in da bodo "potrpežljivo" čakali, dokler ne bodo upniki - Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in IMF - postali "bolj realistični".

Nedeljsko dogajanje je s svojimi besedami opisal tudi grški finančni minister Janis Varufakis. Kot je dejal, je Grčija s svojim ravnanjem nakazala: "Do tod gremo, dlje pa ne."

Ne glede na vse je še vedno optimističen: "Poglejmo na stvari s pozitivne perspektive. Realno gledano je danes dober dan, saj so stvari kristalno jasne."

Žogica je zdaj na strani Grčije

Na nemškem finančnem ministrstvu so medtem izpostavili, da je žogica zdaj na strani Grčije. Tiskovni predstavnik ministrstva Martin Jäger je na novinarski konferenci v Berlinu dejal, da se mora grška stran odzvati na "radodarno ponudbo" upnikov.

Ob tem je izpostavil, da se čas izteka in da posojilodajalci delajo "neutrudno in popolnoma predano".

Predsednik ECB Mario Draghi se je strinjal, da je žogica pri grški vladi, čeprav bodo vse moči morali napeti vsi vpleteni. Pozval je k "močnemu in celovitemu dogovoru" med državo in njenimi posojilodajalci in izpostavil, da je ta potreben zelo hitro.

"Mislim na dogovor, ki prinaša rast, vključuje socialno pravičnost, a je tudi fiskalno vzdržen, zagotavlja konkurenčnost in naslavlja preostale vire finančne nestabilnosti," je poudaril Draghi. Sicer pa je dodal, da bo ECB likvidnost grškim komercialnim bankam zagotavljala, dokler bodo te solventne in bodo razpolagale z zadostnimi zavarovanji.

Tudi francoski predsednik Francois Hollande je pozval h hitri obnovitvi pogajanj in rešitvi Grčije pred finančno katastrofo.

"Zdaj imamo izjemno tesne roke. Prehajamo v obdobje, ki bi bilo lahko, če ne bo nobenih dogovorov, zelo turbulentno. To je sporočilo za Grčijo. Ne bi smela čakati in bi morala takoj obnoviti razpravo med upniki," je ocenil ob robu tradicionalnega letalskega sejma v Parizu.

Tveganje, da Grčija izstopi iz območja evra, je zelo veliko, pa je menil španski zunanji minister Jose Manuel Garcia-Margallo. To naj bi bilo slabo tako za Evropo kot za Grke.

Grčija je pripravljena na pogajanja "kadar koli"

Breidthardova je pojasnila, da so upniki pripravljeni znova sesti za mizo takoj, ko bodo v roke dobili kaj novega. Tudi iz Ciprasove pisarne so danes sporočili, da se je Grčija na pogajanja pripravljena vrniti "kadar koli".

Za Grčijo bo sicer zdaj zelo pomemben četrtek, ko je napovedano srečanje finančnih ministrov območja evra. Dva tedna po tem Atenam poteče rok za plačilo dolga IMF v višini 1,6 milijarde evrov, prav tako pa tudi evropski del programa pomoči.

Iz slednjega ji pripada še 7,2 milijarde evrov, a mora v zameno za ta denar izpogajati ustrezne reforme.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v nedeljo prekinil pogovore z grškimi pogajalci, ker ti niso prinesli napredka in so med stranema še "bistvena razhajanja" glede reformnih načrtov.

Iz bonitetne agencije Standard & Poor's (S&P) pa so danes sporočili, da tudi če Grčija ne bi uspela poplačati 6,7 milijarde evrov dolgov ECB v juliju in avgustu, to ne bi pomenilo bankrota. Kot so pojasnili, namreč bankrot zanje nastopi, če niso poplačani poslovni upniki, kar pa ECB ni.

V primeru neplačila S&P tako ne bi znižala bonitetne ocene Grčije na "delni bankrot". Bi pa lahko Grčija vseeno zdrsnila nižje od bonitetne ocene CCC, pri kateri je trenutno.

STA

---